Plačilo nadur in trditveno breme delavca: Nova sodba Višjega delovnega sodišča

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Sodba VDSS Pdp 394/2025 določa, da mora delavec natančno opredeliti količino nadur po posameznih mesecih.
• Splošnih in pomanjkljivih trditvenih navedb delavca v sodnem postopku ni dovoljeno dopolnjevati z dokazi.
• Za plačilo nadur je ključno, da je delodajalec vedel, da delo poteka preko polnega delovnega časa.
• Nadurno delo se odredi pisno, izjemoma ustno z naknadno pisno vročitvijo do konca delovnega tedna.
• Inšpektorat za delo je v letu 2025 ugotovil 8.592 kršitev na področju delovnih razmerij.

---

1. Nova sodba o dokazovanju nadurnega dela

Višje delovno in socialno sodišče je 10. 2. 2026 izdalo sodbo pod opravilno številko Pdp 394/2025. Ta odločitev prinaša pomembne in jasne usmeritve glede dokazovanja opravljenih nadur v sodnih postopkih. Spori, ki so povezani s plačilom dela preko polnega delovnega časa, so v slovenski poslovni praksi pogosti. Za delodajalce pomenijo resno finančno tveganje, saj lahko nepravilno vodene evidence privedejo do visokih zahtevkov za več let nazaj.

Nova sodna praksa natančno opredeljuje meje odgovornosti in zahteve, ki jih mora izpolniti delavec, preden lahko od delodajalca uspešno zahteva plačilo za opravljeno nadurno delo. Ta odločitev pomembno vpliva na vodenje sodnih postopkov in porazdelitev dokaznega bremena med strankama. Za delodajalce pomeni večjo pravno varnost, če imajo ustrezno urejeno dokumentacijo in evidence o izrabi delovnega časa, saj sodba preprečuje uspešno uveljavljanje zahtevkov na podlagi pavšalnih navedb.

---

2. Trditveno breme delavca v sodnem postopku

Sodišče je v sodbi VDSS Pdp 394/2025 odločilo, da mora delavec, ki zahteva plačilo za delo preko polnega delovnega časa, navesti konkretna dejstva, ki to potrjujejo, in ponuditi ustrezne dokaze. To pomeni, da nosi delavec primarno trditveno in dokazno breme. Delavec mora v sodnem postopku natančno zatrjevati, da je opravljal delovne naloge preko polnega delovnega časa, in opredeliti količino takšnega dela za vsak posamezni mesec posebej. Splošne in nedoločne trditve v tožbenih zahtevkih ne zadoščajo več za uspeh v sporu.

Sodišče je izrecno poudarilo, da pavšalne oziroma splošne navedbe delavca v tožbi onemogočajo ugotavljanje dejanske količine nadurnega dela po posameznih mesecih. Primer takšne neustrezne navedbe je trditev delavca, da je vsak mesec opravil 36 nadur, ne da bi pri tem specificiral konkretne dneve ali vsaj natančne tedenske cikle opravljenega dela. Ker delo preko polnega delovnega časa ni stalnica, temveč izjema, sodišče zahteva podrobno razdelanost zahtevka po posameznih obdobjih.

Ključno pravno pravilo, ki ga izpostavlja ta sodba, je načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Skladno s tem načelom presplošnih in manjkajočih trditvenih podlag v sodnem postopku ni dovoljeno nadomestiti ali dopolniti z dokazi. Če delavec v svoji tožbi ne navede dovolj natančnih podatkov o opravljenih nadurah, sodišče ne sme izvesti dokazov, kot je na primer zaslišanje prič ali postavitev izvedenca, da bi šele skozi te dokaze ugotavljalo dejstva, ki bi jih moral delavec navesti že v sami tožbi.

---

3. Seznanjenost delodajalca z nadurnim delom kot pogoj za plačilo

Poleg natančnega dokazovanja opravljenih ur je sodišče v sodbi ponovno potrdilo pomembno pravilo glede seznanjenosti delodajalca z opravljanjem nadurnega dela. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da za plačilo dejansko opravljenih nadur ni odločilno le to, ali je delodajalec delavcu nadurno delo posebej in formalno odredil. Ključno je predvsem to, ali je bilo delodajalcu znano, da delovni proces v podjetju poteka na podlagi opravljenih nadur.

Delodajalec mora vedeti, da posamezni delavec opravlja delo preko polnega delovnega časa. Nadurnega dela namreč ne more dopustiti ali odobriti, če z njegovim opravljanjem sploh ni seznanjen. Če delavec samovoljno ostaja na delovnem mestu in opravlja delo, ne da bi o tem obvestil nadrejene ali ne da bi narava dela to nujno zahtevala, delodajalec za takšno delo ni dolžan plačati nadurnega prejemka.

Seznanjenost delodajalca se presoja objektivno. Če je vodja oddelka vsakodnevno prisoten in vidi, da delavci ostajajo dlje, ali če iz prejetih poročil in elektronske pošte izhaja, da se delo opravlja izven rednega delovnega časa, se šteje, da je bil delodajalec s tem seznanjen. V takšnih primerih se delodajalec ne more izogniti plačilu zgolj z izgovorom, da nadurnega dela ni uradno odredil.

---

4. Pravilno odrejanje in zakonske omejitve nadurnega dela

Da bi se delodajalci izognili sodnim sporom in zagotovili popolno skladnost z zakonodajo, morajo dosledno upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Po določbi 144. člena ZDR-1 je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo le v izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih. Zakon kot primere takšnih okoliščin navaja izjemoma povečan obseg dela ter preprečevanje materialne škode. Nadurno delo torej ne sme postati redna oblika organizacije delovnega procesa v podjetju.

Postopek odrejanja nadurnega dela zahteva natančno upoštevanje formalnih pravil. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave ali nujnosti dela nadurnega dela ni mogoče odrediti pisno pred začetkom, se lahko odredi ustno. V tem primeru se mora pisna odreditev delavcu vročiti naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Zakon postavlja stroge časovne omejitve, ki jih morajo kadrovske službe redno spremljati. Delovni dan z vključenim nadurnim delom lahko traja največ 10 ur. Nadurno delo lahko po zakonu traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Nadurno delo lahko s pisnim soglasjem delavca traja največ 230 ur na leto, pri čemer mora delodajalec za vsako odreditev nad 170 ur pridobiti pisno soglasje.

Delodajalci morajo biti pozorni na zaščitene kategorije zaposlenih, ki jim nadurnega dela sploh ni dovoljeno naložiti brez njihovega izrecnega pisnega soglasja. Delavec zaradi odklonitve pisnega soglasja za nadurno delo preko 170 ur letno ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Delodajalec prav tako ne sme naložiti nadurnega dela starejšemu delavcu, ki je dopolnil 55 let, brez njegovega pisnega soglasja. Enaka prepoved odrejanja nadurnega dela brez predhodnega pisnega soglasja velja tudi za delavca, ki neguje otroka do 3 let starosti, delavca, ki živi sam z otrokom do 7 let starosti, ali delavca, ki neguje hudo bolnega otroka.

---

5. Nadzor inšpektorata za delo in najpogostejše kršitve

Pomembnost urejenega področja delovnega časa potrjujejo tudi uradni podatki nadzornih organov. Vlada Republike Slovenije je sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) za leto 2025. Iz poročila izhaja, da je IRSD v letu 2025 opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov, pri čemer je ugotovil 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov. Ti podatki kažejo na visoko intenzivnost nadzora na terenu, ki se osredotoča predvsem na spoštovanje temeljnih pravic delavcev.

Na področju delovnih razmerij, kamor sodi tudi pravilno evidentiranje in plačilo delovnega časa, so inšpektorji v letu 2025 opravili 5.943 pregledov. Ugotovili so 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje, kar predstavlja opazno povečanje glede na leto 2024, ko je bilo ugotovljenih 7.733 kršitev. Največ kršitev delovnopravne zakonodaje v letu 2025 je bilo ugotovljenih v gradbeništvu, kjer so zabeležili 19,2 % vseh kršitev, sledijo predelovalne dejavnosti z 11,5 % ter gostinstvo in turizem z 10,4 %. Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2025 ugotovili še dodatnih 9.623 kršitev v 5.091 opravljenih pregledih.

Kadrovske službe morajo razumeti, da je tveganje za obisk inšpektorja realno, čeprav se inšpektorat sooča s kadrovskimi omejitvami. Ob koncu leta 2025 je bilo na inšpektoratu zaposlenih le 108 inšpektorjev, ki so morali nadzirati kar 248.160 potencialnih subjektov nadzora v Sloveniji. Kljub temu nesorazmerju inšpektorji na podlagi prijav delavcev prednostno obravnavajo podjetja, ki ne vodijo pravilno evidenc o izrabi delovnega časa ali delavcem ne izplačujejo zakonsko pripadajočih prejemkov.

---

Zaključek

Dosledno vodenje evidenc o izrabi delovnega časa in pravilno odrejanje nadurnega dela sta ključna elementa za preprečevanje delovnih sporov ter uspešno obrambo pred neutemeljenimi zahtevki delavcev. Nova sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča daje delodajalcem jasno sporočilo, da se splača imeti urejeno dokumentacijo. Brez natančnih evidenc in jasnih pisnih odredb se tveganje za podjetje močno poveča, saj je v primeru spora težko dokazovati dejansko stanje na delovnem mestu.

Poleg nadurnega dela pa morajo delodajalci v letu 2026 paziti tudi na druge zakonske obveznosti, ki so pod strogim nadzorom inšpektorata. Minimalna plača v letu 2026 znaša 1.481,88 EUR bruto, kar predstavlja tudi minimalno zakonsko višino regresa za letni dopust v tem letu. Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja resen prekršek, za katerega se delodajalcu lahko izreče globa od 3.000 do 20.000 EUR, manjšemu delodajalcu z do 10 zaposlenimi pa od 1.500 do 8.000 EUR. LexPro Team svetuje, da pravočasno preverite skladnost svojih internih aktov in evidenc z veljavno zakonodajo ter se tako izognete visokim globam in dolgotrajnim sodnim postopkom.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• GOV.SI
• Dnevnik
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)