Pojasnilna dolžnost delodajalca pri izrabi letnega dopusta

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Obvestilo o odmeri dopusta do 31. marca ne zadošča za izpolnitev pojasnilne dolžnosti.
• Dokazno breme glede obveščanja in možnosti izrabe dopusta nosi izključno delodajalec.
• Brez ustreznega obvestila pravica do letnega dopusta ne ugasne niti po preteku referenčnega obdobja.
• Dogovor o denarnem nadomestilu za neizrabljeni dopust je veljaven le ob prenehanju delovnega razmerja.

---

1. Nova sodna praksa in pojasnilna dolžnost

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepoma VIII Ips 11/2025 in VIII Ips 12/2025 z dne 16. junija 2025 določilo jasna merila glede obveznosti delodajalcev pri izrabi letnega dopusta. Zgolj formalno pisno obvestilo o odmeri pripadajočega letnega dopusta do 31. marca ne zadošča več za izpolnitev pojasnilne dolžnosti. Delodajalec mora pravočasno izpolniti svojo obveznost vzpodbujanja, obveščanja in poučitve delavca. Pasivno ravnanje podjetja pri organizaciji izrabe počitka ni več dopustno.

Pojasnilna dolžnost po sodni praksi Sodišča Evropske unije zahteva aktivno vlogo delodajalca. Podjetje mora delavca obvestiti o preostalem dopustu in ga izrecno spodbuditi k njegovi izrabi. Hkrati mora zaposlenega jasno opozoriti na posledice neizrabe, ki vodijo v izgubo pravice do dopusta. To obveznost je treba izpolniti v času, ko ima delavec še realno možnost, da dopust dejansko izrabi.

---

2. Dokazno breme in posledice neizpolnitve

Dokazno breme v morebitnem sporu nosi v celoti delodajalec. Podjetje mora dokazati, da je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust in je bil o tem ustrezno poučen. Če delodajalec ne dokaže izpolnitve pojasnilne dolžnosti, delavcu pravica do izrabe letnega dopusta ne ugasne. To velja kljub poteku referenčnega obdobja in rednega obdobja za prenos dopusta v naslednje leto.

Dolgotrajna bolniška odsotnost delavca ne odvezuje delodajalca od njegove pojasnilne dolžnosti. Delodajalec mora v takem primeru dokazati, da je obveznost obveščanja izpolnil pred nastopom bolniškega staleža. Izjema velja le, če se je delavec v dogovoru z delodajalcem odločil prenesti dopust in se je zavedal roka za izrabo. Če ga nato zaradi bolezni ni mogel izrabiti, mu pravica lahko ugasne tudi brez dodatnega opozorila pred bolniško.

---

3. Zakonska pravila o odmeri in nadomestilih

Po drugem odstavku 160. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega dopusta v trajanju najmanj štirih tednov. Delavcu, ki ni zaposlen celotno leto, pripada sorazmerni del v višini 1/12 za vsak mesec zaposlitve. Pravica do regresa po 131. členu ZDR-1 je vezana na pravico do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo.

Zakon strogo prepoveduje odpoved pravici do letnega dopusta. Po 164. členu ZDR-1 je vsaka izjava, s katero bi se delavec odpovedal tej pravici, neveljavna. Prav tako je neveljaven sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljeni dopust med trajanjem zaposlitve. Denarno nadomestilo pripada delavcu izključno ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta objektivno ni mogel izrabiti.

LexPro Team svetuje dosledno in pravočasno komuniciranje z zaposlenimi glede preostanka dopusta. Delavec ima po četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti neizrabljen dopust zaradi bolezni ali starševstva do 31. decembra naslednjega leta. Za učinkovito upravljanje teh rokov morajo kadrovske službe uvesti sistematično obveščanje. S tem delodajalci zmanjšajo pravna tveganja in zagotovijo zakonito poslovanje.

Viri

• Vrhovno sodišče Republike Slovenije
• Odvetniška pisarna Neffat
• Pravno-informacijski sistem RS
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti