Prikrita delovna razmerja in sodelovanje s s.p.: Prepoznavanje tveganj in uskladitev z zakonodajo

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Inšpektorat za delo bo v letu 2026 ciljno nadziral prikrita delovna razmerja, posebej v gradbeništvu, gostinstvu in čistilnih servisih.
• Globa za opravljanje dela prek civilnih pogodb ob obstoju elementov delovnega razmerja znaša od 3.000 do 20.000 EUR.
• Ob ugotovitvi kršitve mora delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za nazaj plačati prispevke.
• Pri presoji razmerja je ključno dejansko izvajanje dela, ne pa volja strank ali naziv pogodbe.

---

1. Usmeritve inšpektorata za delo in statistika kršitev

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2025 ugotovil 18.215 kršitev zakonodaje in izdal 8.015 ukrepov. Največ kršitev na področju delovnih razmerij se je nanašalo na plačilo za delo, zaposlovanje ter delovni čas in evidence. Na podlagi teh ugotovitev inšpektorat v programskih usmeritvah za leto 2026 napoveduje okrepljene in ciljno usmerjene nadzore pri delodajalcih.

Posebna pozornost bo namenjena različnim oblikam dela, ki jih delavci ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, pri čemer to ni njihova prostovoljna odločitev. Inšpekcija bo izvajala sistemske in usmerjene tematske nadzore v dejavnostih z visokim tveganjem. Mednje spadajo gradbeništvo, gostinstvo in čistilni servisi. Delodajalci v teh panogah morajo poslovanje dosledno uskladiti z zakonodajo.

---

2. Zakonska opredelitev in elementi delovnega razmerja

Nadzori se bodo osredotočali na iskanje prikritih delovnih razmerij. Prikrito delovno razmerje nastane, ko se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače. Pogosto se uporablja oblika s.p., študentsko delo, avtorska ali podjemna pogodba. Namen takšne prakse je izogibanje plačilu davkov in prispevkov ali izničenje zaščite delavcev.

Sklepanje civilnih pogodb v primeru, ko obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, je po zakonodaji prepovedano, razen če zakon določa drugače. Drugi odstavek 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju teh elementov. Delovno razmerje je po 4. členu ZDR-1 opredeljeno kot razmerje, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca. V njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Osebno opravljanje dela pomeni, da je pogodba vezana na določeno osebo. Ta dela ne more prepustiti tretji osebi ali si najeti namestnika. Nepretrgano opravljanje dela se odraža v tem, da delo traja dlje časa. Ni omejeno na enkratne, časovno natančno določene projekte z vnaprej opredeljenim končnim rezultatom.

Vključitev v organiziran delovni proces se kaže v opravljanju dela v prostorih naročnika. Izvajalec uporablja njegovo opremo in delovna sredstva ter spoštuje interni delovni čas in pravila o odmorih. Eden izmed ključnih pokazateljev je izvajanje dela po navodilih in pod neposrednim nadzorom delodajalca. Izvajalec pri tem ne odloča samostojno o načinu opravljanja dela.

---

3. Ločnica med zakonitim poslovanjem in prikrito zaposlitvijo

Prisotnost opisanih elementov v praksi loči zakonito sodelovanje od kršitve. Sodelovanje s samostojnim podjetnikom (s.p.) je povsem zakonito, če ta resnično deluje samostojno. To pomeni, da uporablja lastna sredstva, samostojno določa potek dela, nosi podjetniško tveganje in ima več različnih naročnikov.

Če s.p. opravlja kratkotrajno ali priložnostno delo za druge naročnike, to ne izključuje avtomatično obstoja prikritega delovnega razmerja pri glavnem naročniku. Odločilno je le, ali so pri glavnem naročniku podani vsi elementi delovnega razmerja.

Po sodni praksi pri opredelitvi narave razmerja ni odločilna volja pogodbenih strank. Ključne so dejanske okoliščine in dejansko izvajanje dela v praksi. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja se po 18. členu ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so izkazani elementi iz 4. člena.

---

4. Sankcije in ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah

Ugotovitev prikritega delovnega razmerja prinaša resne posledice za delodajalca. Za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki krši prepoved opravljanja dela na podlagi civilnih pogodb ob obstoju elementov delovnega razmerja, je predpisana globa. Ta se giblje v razponu od 3.000 EUR do 20.000 EUR.

Finančno breme se z globo ne konča. Če inšpektorat ugotovi prikrito delovno razmerje, mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Poleg tega mora za nazaj obračunati in plačati vse prispevke za socialno varnost ter morebitne razlike v plači.

Postopek lahko sproži tudi sam izvajalec. Če se pri delu prek s.p. ugotovijo elementi delovnega razmerja, lahko delavec skladno z 200. členom ZDR-1 pisno zahteva odpravo kršitev. V primeru neizpolnitve lahko v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

---

5. Preventivno ukrepanje delodajalcev

Zaradi visokih finančnih tveganj in napovedanih inšpekcijskih nadzorov je nujno pravočasno ukrepanje. V ekipi LexPro Team svetujemo redno preverjanje dejanskega načina dela vseh zunanjih sodelavcev. Delodajalci morajo analizirati, ali zunanji izvajalci delajo pod njihovim nadzorom, z njihovo opremo in po njihovem urniku.

Če so prisotni elementi delovnega razmerja, je edina zakonita rešitev uskladitev pravnega statusa z dejanskim stanjem. To v praksi pomeni sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Ureditev razmerij pred obiskom inšpektorja preprečuje izrek glob in retroaktivna plačila prispevkov. Pravilna uporaba pogodb civilnega prava zagotavlja pravno varnost in stabilno poslovanje podjetja.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Portal GOV.SI
• Data d.o.o.
• Data d.o.o.
• Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji
• Pristar d.o.o.
• JMMC
• PISRS
• Računovodstvo.net