Dodatki k plači po ZDR-1: Pravila za obračun delovne dobe in posebnih pogojev
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo, temveč se ta določi s kolektivno pogodbo ali internim aktom.
- Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike se po tretjem odstavku 128. člena ZDR-1 med seboj izključujeta.
- Pri kompenzaciji nadur s prostimi urami mora delodajalec delavcu izplačati tudi dodatek za nadurno delo.
- Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec dejansko delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
1. Sestava plače in določitev osnovne plače po ZDR-1
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa sestavo plače. Ta je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost. To velja v primeru, ko je takšno plačilo dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Osnovna plača se po 127. členu ZDR-1 določi ob upoštevanju zahtevnosti dela. To je delo, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ta znesek predstavlja izhodišče za obračun zakonsko določenih dodatkov. Mednje sodijo dodatek za delovno dobo in dodatki za posebne pogoje dela.
2. Dodatki za posebne pogoje dela
ZDR-1 v 127. členu določa dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Zakon predvideva dodatke za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo ter delo na praznike in dela proste dneve. Po 128. členu ZDR-1 se višina teh dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Četrti odstavek 128. člena ZDR-1 določa ključno pravilo pri obračunavanju. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec dejansko delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Po tretjem odstavku istega člena se dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike med seboj izključujeta.
3. Posebnosti pri nadurnem delu in delu na praznike
ZDR-1 ne določa višine plačila za nadurno delo. Višina dodatkov za nadure se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, v pogodbah o zaposlitvi ali v internih aktih podjetja. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 80/2015 z dne 12. 5. 2015 obravnavalo kompenzacijo nadur s prostimi urami. Sodišče je potrdilo, da je to primerna odmena le, če delodajalec ob tem plača še dodatek za nadurno delo.
Posebna pravila veljajo za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Če delavec na praznik ne dela, ker bi to po urniku bil delovni dan, mu pripada 100-odstotno nadomestilo plače. Če delavec na praznik dejansko dela, prejme redno plačo za opravljene ure in obvezen dodatek za delo na praznik.
4. Dodatek za delovno dobo in vloga kolektivnih pogodb
ZDR-1 v 129. členu določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Zakon pri tem ne predpisuje njegove višine, temveč se ta določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018 potrdilo, da je ta določba pomensko odprta. Zakon ne določa minimuma višine dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.
Če za delodajalca ne velja nobena kolektivna pogodba, mu zakon še vedno nalaga obveznost izplačila tega dodatka. Delodajalec v tem primeru višino in pogoje določi sam v pogodbi o zaposlitvi ali internem aktu podjetja. V praksi se pri takšnih delodajalcih najpogosteje določi dodatek v višini 0,5 % osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Prehodna določba 222. člena ZDR-1 določa ohranitev dodatka najmanj v tej višini za delavce, ki so ga imeli ob uveljavitvi zakona 12. 4. 2013, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Kolektivne pogodbe dejavnosti različno opredeljujejo upoštevanje pretekle delovne dobe. Nekatere določajo upoštevanje celotne delovne dobe delavca, druge pa le dobo pri zadnjem delodajalcu. Pri izračunu se v okviru kolektivne pogodbe lahko upošteva tudi pokojninska doba iz naslova študentskega dela. Dodatek se obračuna od osnovne plače za ure rednega dela. Za čas nadomestil se ne obračuna, saj je že vključen v osnovo za nadomestila.
5. Pravila za izračun in dokazovanje delovne dobe
Za pravilni obračun dodatka za delovno dobo mora delavec predložiti ustrezna dokazila. Delodajalec namreč potrebuje uradne podatke o predhodni delovni dobi zaposlenega. Kot primerno dokazilo služi izpis obdobij zavarovanj v Republiki Sloveniji. Tega delavcu na njegovo zahtevo izda ZPIZ.
V delovno dobo se ne všteva čas prijave pri Zavodu za zaposlovanje s prejemanjem nadomestila za brezposelnost. Posebna pravila veljajo za delavce, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Tem delavcem se delovna doba za namen izračuna dodatka kljub temu šteje kot polna.
Zaključek
Pravilen obračun dodatkov zahteva dosledno upoštevanje kolektivnih pogodb in predloženih dokazil. Pri dodatkih za posebne pogoje dela je ključno upoštevanje dejanske prisotnosti. Ti se po zakonu obračunavajo le za čas, ko je delavec dejansko delal v teh pogojih. Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
LexPro Team delodajalcem svetuje natančno preverjanje veljavnih pravnih podlag. Priporočamo tudi dosledno in natančno vodenje evidenc delovnega časa. S tem se podjetja izognejo tveganjem nepravilnega obračuna plač. Pravilni postopki preprečujejo morebitne spore z zaposlenimi in inšpektoratom za delo.
Oznake
Preberite tudi
Povezane storitve
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.