Študentsko delo poleti: katere obveznosti morajo izpolniti slovenski delodajalci

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Minimalna bruto urna postavka za študentsko delo od 5. februarja 2026 znaša 8,98 EUR.
• Za študente je obvezno dnevno vodenje evidence delovnega časa s časom prihoda, odhoda in odmora.
• Zakon ne predpisuje obveznega povračila stroškov prevoza na delo in prehrane za študente.
• Mladoletni dijaki in študenti ne smejo opravljati dela na višini ter prodajati tobačnih izdelkov.
• Prisotnost elementov delovnega razmerja pri študentskem delu pomeni kršitev 13. člena ZDR-1.

---

1. Veljavnost napotnice in starostna meja

Dijaki in študenti lahko začnejo opravljati študentsko delo šele, ko dopolnijo 15 let starosti in zaključijo osnovno šolo. Za mladoletne osebe sicer veljajo nekatere posebne zakonske omejitve pri delu. Pred pričetkom sodelovanja mora delodajalec obvezno preveriti izpolnjevanje teh pogojev. Brez dopolnjene starostne meje in zaključka osnovne šole delo zakonsko ni dopustno.

Začasno in občasno delo se lahko opravlja izključno na podlagi napotnice, ki jo izda pooblaščeni študentski servis. Napotnica mora biti obvezno potrjena s podpisom in žigom posrednika ter delodajalca ob samem pričetku dela. Brez pravočasne potrditve napotnica ni veljavna. Delodajalec mora kasneje poskrbeti tudi za uskladitev ur z evidenco delovnega časa in izplačilo predpisane urne postavke.

---

2. Minimalna in povprečna urna postavka

Od 5. februarja 2026 zakonsko določena minimalna bruto urna postavka za študentsko delo znaša 8,98 EUR. To za študenta pomeni neto izplačilo v višini 7,73 EUR. Razlika med bruto in neto zneskom predstavlja 13,95-odstotni obvezni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se šteje v pokojninsko dobo študenta. Dvig minimalne postavke v letu 2026 je neposredna posledica dviga minimalne plače na 1481,88 EUR bruto.

V skladu z Zakonom za urejanje položaja študentov se od 5. februarja 2026 za preračun minimalne bruto urne postavke namesto prejšnjih 174 ur upošteva povprečna mesečna delovna obveznost 165 ur. Povprečna bruto urna postavka študentskega dela je po podatkih e-Študentskega servisa aprila 2026 dosegla že 10,20 EUR bruto. Delodajalci morajo pri načrtovanju stroškov in izplačil dosledno upoštevati te zakonske in tržne okvirje.

---

3. Vodenje evidence delovnega časa

Delodajalci morajo za študente in dijake voditi natančno evidenco delovnega časa v skladu z novelo ZEPDSV-A. Ti delavci se namreč štejejo pod definicijo oseb, ki opravljajo delo na drugi pravni podlagi. V evidenco je treba dnevno vpisovati čas prihoda in odhoda z dela. Prav tako je obvezen vpis podatka o izrabi in obsegu odmora za malico, ki sicer študentom pripada glede na dolžino delovnika.

Zakonodaja ne predpisuje izključno elektronskega načina vodenja evidence za vse delodajalce. Dovoljeno je tudi ročno ali hibridno vodenje, na primer prek spletne Excel datoteke v oblaku. Delodajalec mora študenta pisno obvestiti o podatkih iz evidence za pretekli mesec do konca naslednjega meseca. Ta obveznost odpade le, če ima študent neposreden in stalen elektronski dostop do teh podatkov.

Posebno pozornost je treba nameniti končnemu obračunu opravljenega dela. Seštevek dnevno evidentiranih ur se mora natančno ujemati s skupnim številom opravljenih ur na končni napotnici za obračun. To je ključno za preprečevanje neskladij ob morebitnem nadzoru inšpektorata za delo. Vsako opravljeno delo se lahko namreč izvaja le na podlagi veljavno potrjene napotnice.

---

4. Pravica do odmora in stroški

Študentom pripada pravica do plačanega odmora za malico, ki se všteva v delovni čas. Študenti, ki delajo osem ur dnevno, imajo pravico do 30-minutnega plačanega odmora. Če delovni čas traja manj kot štiri ure dnevno, jim odmor po zakonu ne pripada. Za delo, ki traja med štiri in osem ur, se dolžina odmora določi sorazmerno s časom na delu.

Pri stroških prevoza in prehrane veljajo drugačna pravila kot pri rednih zaposlitvah. Veljavna zakonodaja ne predvideva obveznega povračila stroškov prevoza na delo in prehrane za študentsko delo. Odločitev o morebitnem kritju teh stroškov je tako prepuščena delodajalcu.

Podatke o izrabi odmora morajo delodajalci dnevno vpisovati v evidenco delovnega časa. Posebna pravila glede odmorov veljajo za mladoletne osebe, ki jih obravnavamo v ustreznem poglavju. Ureditev teh vprašanj pomaga preprečevati nastanek elementov delovnega razmerja.

---

5. Posebne omejitve za mladoletne osebe

Mladoletni dijaki in študenti, ki so mlajši od 18 let, ne smejo opravljati nočnega dela. Stroga prepoved dela ponoči velja med 22:00 in 06:00 uro. Izjema velja le za kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti, kjer je prepoved med 24:00 in 04:00 uro. Delodajalci morajo te časovne omejitve dosledno upoštevati pri razporeditvi dela.

Zakonodaja določa tudi posebne prepovedi glede same narave dela za mladoletne osebe. Mladoletni dijaki in študenti po zakonu ne smejo opravljati dela na višini. Prav tako je zanje prepovedana prodaja tobačnih izdelkov. Podjetja morajo pred dodelitvijo teh nalog obvezno preveriti starost osebe.

Za mladoletne delavce veljajo tudi ugodnejša pravila glede pravice do odmora med delom. Mladoletni študenti in dijaki imajo pravico do 30-minutnega plačanega odmora že, če njihovo delo traja vsaj 4,5 ure na dan. Pri polnoletnih študentih ta pravica v celoti pripada šele pri 8 urah dela. Ta odmor se všteva v delovni čas in mora biti zabeležen v evidenci.

---

6. Prepoved elementov delovnega razmerja

Študentsko delo je po svoji naravi začasno in občasno delo. Delodajalci ne smejo uporabljati študentskega dela za opravljanje del, ki imajo vse značilnosti redne zaposlitve. Če so pri delu študenta prisotni elementi delovnega razmerja, gre za kršitev delovne zakonodaje. To pomeni, da študent opravlja nepretrgano delo, dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca ter je vključen v delovni proces.

V takšnih primerih delodajalec neposredno krši 13. člen ZDR-1. Inšpektorat za delo lahko ob ugotovljenih kršitvah izreče globe. Poleg glob lahko študent zahteva tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci morajo zato natančno oceniti naravo dela, ki ga opravljajo študenti.

---

Zaključek

Dosledno spoštovanje zakonodaje pri študentskem delu varuje delodajalce pred globami in zagotavlja urejene delovne procese. Delodajalci morajo biti pozorni na pravilno vodenje evidence delovnega časa po noveli ZEPDSV-A in spoštovanje predpisane minimalne urne postavke. Prav tako je ključno, da se delo začne šele po prejemu potrjene napotnice. Pravilna izvedba vseh teh postopkov dolgoročno zmanjšuje tveganja za podjetje.

Posebno pozornost je treba nameniti prepovedi obstoja elementov delovnega razmerja. Če so ti elementi prisotni, delodajalec krši 13. člen ZDR-1, kar prinaša tveganje glob in zahtevo po zaposlitvi. Pri mladoletnih osebah morajo podjetja dosledno spoštovati tudi posebne zakonske omejitve glede dela. LexPro Team priporoča sistematičen pregled internih postopkov za varno in zakonito sodelovanje s študenti.

Viri

• e-Študentski Servis
• Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
• 24ur.com
• eUprava
• GOV.SI
• Uradni list Republike Slovenije
• e-Študentski Servis
• e-Študentski Servis