Delo od doma v letu 2026: Pravila za nadomestilo in varnost pri delu
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Od 24. februarja 2026 znaša neobdavčeno nadomestilo za delo na domu 5,07 EUR na dan.
- Delodajalec mora delo na domu pred začetkom obvezno priglasiti preko portala SPOT.
- Za delo na domu je treba revidirati oceno tveganja in izjavo o varnosti po ZVZD-1.
- Dnevno beleženje delovnega časa po ZEPDSV je obvezno tudi za delavce na domu.
1. Pravni okvir dela na domu v letu 2026
Organizacija dela na domu zahteva od delodajalcev natančno poznavanje delovnopravne zakonodaje in pravočasno prilagoditev internih aktov. Skladno s 68. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se za delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. V to opredelitev se po ZDR-1 šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delodajalec in delavec morata takšen način opravljanja dela vedno sporazumno dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi, in sicer za celotni delovni čas ali le za del delovnega časa, kar podjetjem omogoča uvedbo hibridnih modelov dela.
Delodajalec načeloma ne sme enostransko odrediti dela od doma. To lahko stori le v izjemnih okoliščinah po 169. členu ZDR-1, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V vseh ostalih primerih je potreben obojestranski sporazum. Pri tem zakonodaja jasno določa, da ima delavec, ki opravlja delo na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. To vključuje pravico do regresa, dopusta, prehrane med delom in sindikalnega organiziranja, kar pomeni, da prehod na delo na daljavo ne sme poslabšati delavčevega pravnega položaja.
2. Nova višina neobdavčenega nadomestila za uporabo lastnih sredstev
Poleg enakih pravic do dopusta in prehrane ima delavec na podlagi prvega odstavka 70. člena ZDR-1 pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. To pomeni, da mora delodajalec delavcu kriti stroške za uporabo njegove opreme, prostora, električne energije in drugih virov, ki so potrebni za nemoteno opravljanje delovnih nalog. Točno višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev morata delodajalec in delavec določiti s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se delodajalci pogosto opirajo na davčno zakonodajo, da bi optimizirali stroške poslovanja.
Z davčnega vidika je ključen Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Skladno z 10. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev ne všteva v davčno osnovo do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu. Ker se ta povprečna plača vsako leto spreminja, se skladno s tem prilagaja tudi najvišji neobdavčeni znesek dnevnega nadomestila, ki ga delodajalec lahko izplača brez plačila dohodnine in prispevkov.
V letu 2026 prihaja do pomembne spremembe pri določitvi te meje. Nova višina neobdavčenega nadomestila temelji na povprečni mesečni bruto plači za leto 2025, ki je znašala 2.536,03 EUR. Na podlagi tega izračuna od 24. februarja 2026 dalje znaša neobdavčeni znesek nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu 5,07 EUR na dan. To predstavlja zvišanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Pred uveljavitvijo novega zneska, torej vse do 23. februarja 2026, je neobdavčeni znesek nadomestila znašal 4,79 EUR na dan.
Delodajalci morajo biti pozorni na ta datum prehoda. Če delavcem izplačujejo nadomestilo v višini, ki presega trenutno veljavni neobdavčeni znesek, se razlika nad to mejo všteva v davčno osnovo in je podvržena plačilu prispevkov ter dohodnine. Zato je priporočljivo preveriti obstoječe določbe v pogodbah o zaposlitvi ali aneksih in jih po potrebi uskladiti z novim zneskom 5,07 EUR na dan, da se izognete nepotrebnim davčnim obveznostim.
3. Postopek priglasitve dela na domu prek portala SPOT
Pravilna ureditev pogodbenih razmerij in nadomestil pa je le del obveznosti, ki jih imajo podjetja. Preden delavec sploh začne opravljati delo na svojem domu, mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD). Ta dolžnost obveščanja je preventivne narave in omogoča nadzornemu organu vpogled v to, kje in pod kakšnimi pogoji se delo dejansko izvaja.
Obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu morajo delodajalci, vpisani v Poslovni register Slovenije, oddati elektronsko prek portala SPOT. V obvestilu na portalu SPOT mora delodajalec med drugim navesti podatke o delavcih, vrsto dela, lokacijo, trajanje, delovna sredstva ter morebitna tveganja za varnost in zdravje.
Inšpektorat za delo lahko opravljanje dela na domu prepove, če ugotovi, da je delo škodljivo ali obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce ali okolje. To pomeni, da mora biti delovno okolje na domu vnaprej ustrezno ocenjeno in pripravljeno. Po drugi strani pa zakonodaja delodajalcem prizanaša z birokracijo ob zaključku sodelovanja na daljavo. Obveščanje inšpektorata o preklicu oziroma prenehanju opravljanja dela na domu po zakonu ni potrebno, kar zmanjšuje administrativno breme ob vrnitvi delavcev v pisarne.
4. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na domu
Varnost delavcev ostaja ena ključnih odgovornosti podjetja tudi takrat, ko delavec deluje izven uradnih poslovnih prostorov. Delodajalec mora skladno z ZVZD-1 zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na to, da se delo opravlja na domu. Delodajalec se ne more razbremeniti odgovornosti za poškodbe pri delu ali zdravstvene težave delavca zgolj zato, ker nima neposrednega nadzora nad njegovim domačim delovnim mestom.
Prvi korak k izpolnjevanju te obveznosti je revizija internih aktov s področja varnosti. Delodajalec mora revidirati svojo oceno tveganja in izjavo o varnosti, da vanjo vključi področje opravljanja dela na domu. Pri tem mora prepoznati tveganja, ki so povezana z delom z računalnikom, ergonomijo delovnega mesta, osvetlitvijo, električnimi napeljavami ter morebitnimi drugimi dejavniki domačega okolja.
Za oceno varnosti delovnega mesta na domu mora pooblaščena oseba za varstvo pri delu pregledati prostore delavca, kar se opravi z delavčevim dovoljenjem.
Poleg ocene tveganja in pregleda prostorov veljajo za delavce na domu tudi vse ostale zakonske obveznosti s področja preventivnih zdravstvenih ukrepov. Obveznost opravljanja obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov in usposabljanja za varno delo velja tudi za delavce, ki delajo na domu. Delodajalec mora zagotoviti, da so ti delavci redno napoteni na zdravstvene preglede k pooblaščenemu zdravniku medicine dela in da opravijo preizkus znanja iz varstva pri delu.
5. Beleženje delovnega časa in obveščanje delavcev
Nadzor nad varnostjo se dopolnjuje z obveznostjo spremljanja delovnega časa. Delodajalec je dolžan voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za delavce, ki delajo na domu, skladno z ZEPDSV. Delo na daljavo ne pomeni opustitve beleženja ur. Prav nasprotno, zakon zahteva enako natančnost kot pri delu v prostorih podjetja.
Delavec, ki opravlja delo na domu, mora beležiti čas prihoda in odhoda z dela ter obseg opravljenih ur, saj zakon ne predvideva izjem za delo na daljavo.
Skladno z zakonodajo mora delodajalec delavca, ki dela na domu, pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne.
Zaključek in ključni poudarki za delodajalce
Ureditev dela na domu zahteva celovit pristop, ki povezuje delovnopravne, davčne in varnostne vidike poslovanja. LexPro Team svetuje dosledno uskladitev pogodb o zaposlitvi z novimi zneski nadomestil, predvsem ob prehodu na višino 5,07 EUR na dan po 24. februarju 2026. Prav tako ne gre zanemariti administrativnih korakov, kot sta priglasitev dela prek portala SPOT in vodenje dnevnih evidenc delovnega časa po ZEPDSV.
Pravočasna ureditev vseh varnostnih ter administrativnih obveznosti podjetja varuje pred morebitnimi ukrepi inšpekcijskih organov in zmanjšuje tveganja za poškodbe pri delu. LexPro Team vam lahko pomaga pri pripravi ustreznih splošnih aktov, reviziji ocen tveganja in oblikovanju ustreznih aneksov k pogodbam o zaposlitvi, s čimer zagotovite skladnost vašega poslovanja z zakonodajo.
Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.Potrebujete pomoč pri konkretnem primeru? LexPro nudi delovnopravno svetovanje za delodajalce, kadrovsko svetovanje in pravno svetovanje.
Oznake
Preberite tudi
Povezane storitve
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.