Odškodninska odgovornost delavca: Kako lahko delodajalec zakonito zahteva povračilo škode

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Delavec odgovarja za škodo le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.
• Enostranski pobot škode s plačo ali povračili stroškov je nezakonit in ničen.
• Soglasje za pobot mora delavec podpisati šele po nastanku škode in ko je višina znana.
• Za nezakonit pobot brez soglasja delodajalcu grozi globa od 3.000 do 20.000 EUR.

---

1. Odgovornost za škodo v delovnem razmerju

Delodajalci se v vsakodnevnem poslovanju pogosto srečujejo s situacijami, ko zaradi napake zaposlenega nastane premoženjska škoda na opremi ali materialu. Kljub temu, da je škoda realna, slovenska delovnopravna zakonodaja močno omejuje možnost, da delodajalec breme te škode preloži na delavca. Pravila o odškodninski odgovornosti so namreč oblikovana z namenom varstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju.

Ključno pravilo izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Po prvem odstavku 177. člena ZDR-1 je delavec dolžan povrniti škodo delodajalcu le, če jo na delu ali v zvezi z delom povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo delavec povzroči iz navadne oziroma lahke malomarnosti, delodajalcu po zakonu ne odgovarja. Vsakodnevna tveganja poslovanja in običajne napake pri delu tako v celoti bremenijo delodajalca.

---

2. Dokazno breme in štirje elementi odgovornosti

Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, v celoti nosi delodajalec. To pomeni, da delavcu ni treba dokazovati svoje nedolžnosti, temveč mora delodajalec predložiti trdne dokaze. Da bi bil odškodninski zahtevek pravno utemeljen, mora delodajalec v morebitnem sodnem sporu dokazati štiri elemente odškodninske odgovornosti: nastanek škode, nedopustno ravnanje delavca, vzročno zvezo in krivdo v obliki naklepa ali hude malomarnosti.

Razlika med stopnjami krivde je pri delovnih razmerjih ključna. Naklep pomeni, da je delavec škodo povzročil zavestno, huda malomarnost pa, da je ravnal z izjemno nepazljivostjo in zanemaril osnovno skrbnost. Nasprotno pa navadna oziroma lahka malomarnost predstavlja drobne napake, ki se zgodijo kljub splošni skrbnosti. Če delodajalec ne uspe dokazati vseh štirih elementov, ne more uspešno uveljaviti odškodninskega zahtevka.

Pri ugotavljanju odgovornosti je koristno razumeti tudi obratno situacijo. Odškodninska odgovornost delodajalca do delavca po 184. členu ZDR-1 je strožja od delavčeve, saj delodajalec odgovarja že za navadno malomarnost, pa tudi za ravnanja svojih zaposlenih in za škodo, povzročeno s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Ta zakonska asimetrija dodatno poudarja, da mora delodajalec pri uveljavljanju svojih zahtevkov ravnati izjemno previdno.

---

3. Prepoved enostranskega pobota in zadrževanja prejemkov

Ko delodajalec ugotovi škodo in oceni, da je zanjo odgovoren delavec, pogosto stori napako in znesek preprosto odtegne od plače. Delodajalec po 136. členu ZDR-1 ne sme enostransko pobotati svoje terjatve za povračilo škode z delavčevo plačo ali drugimi prejemki. Zakon o delovnih razmerjih v prvem odstavku 136. člena določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov samo v zakonsko določenih primerih, kot sta izvršba po ZIZ ali davčna izvršba po ZDavP-2.

Varstvo plače je z zakonodajo izjemno strogo določeno. Novela ZDR-1D iz leta 2023 je prepoved enostranskega zadrževanja izrecno razširila s same plače tudi na povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke delavca. Delodajalec torej ne sme samovoljno posegati v regres, povračilo stroškov za prehrano ali prevoz. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS prav tako potrjuje, da morebitno nepravilno ravnanje delavca ali izdatki, ki jih je imel delodajalec zaradi delavca, delodajalcu ne dajejo pravice, da enostransko pobota domnevno terjatev s plačo ali regresom.

Delodajalci se prav tako ne morejo zaščititi z vnaprejšnjimi dogovori v pogodbah. Vsa določila v pogodbi o zaposlitvi ali v morebitnih aneksih, ki bi delodajalcu vnaprej omogočala zadrževanje plače ali drugih prejemkov za primer nastanka škode, so po zakonu neveljavna in nična. Vsak poskus vnaprejšnjega odrekanja pravici do celotnega izplačila plače nima nikakršnega pravnega učinka.

---

4. Zakonit postopek za uveljavljanje povračila škode

Da bi delodajalec zakonito prejel povračilo škode, mora dosledno slediti predpisanemu pravnemu postopku. Edina zakonita pot za izvensodno rešitev je pridobitev izrecnega in prostovoljnega pisnega soglasja delavca. Delodajalec lahko svojo terjatev iz naslova škode pobota z izplačilom plače ali drugih prejemkov le pod pogojem, da ima za to izrecno pisno soglasje delavca.

Pri tem je ključnega pomena časovni okvir izdaje tega soglasja. Delavec ne more veljavno podati pisnega soglasja za pobot pred dejanskim nastankom delodajalčeve terjatve, kar pomeni, da mora soglasje podpisati šele po tem, ko je škoda že nastala in je njena višina znana. Če delavec zavrne podpis pisnega soglasja za pobot škode z njegovo plačo, ne sme biti izpostavljen nikakršnim neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Če delavec ne soglaša s pobotom in ne prizna škode, mora delodajalec plačilo odškodnine zahtevati po sodni poti pred pristojnim delovnim sodiščem. Šele na podlagi pravnomočne sodbe lahko delodajalec izvede pobot. Pri dejanski izvedbi pobota na podlagi soglasja pa je treba upoštevati, da se pobot terjatve delodajalca lahko izvede izključno do višine neto zneska delavčeve plače, saj bruto del plače, ki vključuje prispevke in davke, temelji na javnopravnih predpisih.

Zakonit postopek uveljavljanja škode obsega naslednje korake:

1. Dokumentiranje škodnega dogodka in natančen izračun nastale škode.
2. Ugotavljanje prisotnosti hude malomarnosti ali naklepa pri delavcu.
3. Predložitev pisnega predloga za pobot in priznanje škode delavcu v podpis po nastanku škode.
4. V primeru podpisa: izvedba pobota izključno iz neto zneska plače ali drugih prejemkov.
5. V primeru zavrnitve: vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodiščem brez povračilnih ukrepov proti delavcu.

---

5. Odgovornost več delavcev, pavšalna odškodnina in zmanjšanje obveznosti

V praksi se pogosto zgodi, da pri nastanku škode sodeluje več zaposlenih. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je sam povzročil. Če za vsakega posameznega delavca ni mogoče natančno ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih. Posebno pravilo pa velja za naklepna kazniva dejanja. Če je dejanje več delavcev, s katerim je bila povzročena škoda, naklepno kaznivo dejanje, so za nastalo škodo odgovorni solidarno.

Zakonodaja prav tako dopušča možnost zmanjšanja finančnega bremena za delavca. Po 178. členu ZDR-1 se lahko odškodnina delavcu zmanjša ali pa se ga povsem oprosti plačila, če je to primerno glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje. To delodajalcu omogoča določeno mero prilagodljivosti pri iskanju sporazumne rešitve.

Če bi natančno ugotavljanje višine škode povzročilo nesorazmerne stroške, se lahko višina odškodnine določi v pavšalnem znesku, vendar le, če je takšna možnost določena v kolektivni pogodbi dejavnosti. Pri tem pa velja stroga omejitev glede narave škodnega dogodka, saj pavšalne odškodnine ni dovoljeno določiti za primere škode, ki nastane zaradi prepovedane diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu.

---

Zaključek in priporočila za delodajalce

LexPro Team opozarja, da lahko nepoznavanje teh strogih pravil vodi v hude finančne posledice za podjetje. Samovoljno trganje zneskov od plače namreč predstavlja prekršek. Če delodajalec izvede nezakonit enostranski pobot oziroma zadrži plačo brez pisnega soglasja delavca ali brez zakonske podlage, mu inšpektorat za delo lahko izreče globo od 3.000 do 20.000 EUR oziroma od 1.500 do 8.000 EUR za manjše delodajalce.

Namesto tveganih bližnjic morajo delodajalci dosledno spoštovati predpisane postopke. Vsak škodni dogodek zahteva skrbno dokumentiranje, jasen izračun škode in korekten pogovor z delavcem o možnosti sporazumne rešitve. LexPro Team priporoča, da delodajalci svoje kadrovske procese in vzorce soglasij pravočasno uskladijo z zakonodajo ter se tako izognejo visokim globam inšpektorata.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Pravno-informacijski sistem RS (PISRS)
• Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji
• Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)
• Atama agencija za zaposlovanje
• HRM revija
• Maius pravno svetovanje
• Odvetniška pisarna Švab
• Odvetnica Kristarič Matjaš