Nova pravila bolniške odsotnosti v letu 2026: Kaj mora vedeti delodajalec

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• ZDIUPZ od 1. januarja 2026 uvaja sedem poenotenih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo.
• Pregled pri osebnem zdravniku je obvezen najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti.
• Delodajalec lahko nadzor nad bolniško odsotnostjo izvaja sam ali pa najame zasebnega detektiva.
• Pri opravljanju pridobitnega dela med bolniško pride do takojšnjega odvzema neto nadomestila plače.

---

1. Nova zakonodaja na področju bolniških odsotnosti

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ) je začel veljati 30. decembra 2025. Od 1. januarja 2026 ta zakon prinaša pomembne spremembe na področju bolniških odsotnosti. Spremembe neposredno vplivajo na obveznosti delavcev in pravice delodajalcev. Nova pravila zahtevajo večjo odzivnost in natančnost obeh vpletenih strani.

ZDIUPZ v 22. členu podrobneje ureja režim gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela. V 18. členu zakon določa pogoje za odvzem nadomestila plače v primeru ugotovljenih kršitev. 24. člen istega zakona pa ureja laični nadzor, ki ga izvaja ZZZS. Te določbe prinašajo jasnejša pravila za delodajalce in zaposlene.

---

2. Sedem poenotenih režimov gibanja

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ) v 22. členu natančno ureja režim gibanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela. Od 1. januarja 2026 velja sedem poenotenih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki jih je pripravil ZZZS. Ti režimi so počitek na domu, počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča, dovoljeno gibanje v kraju prebivališča ter dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča. Med poenotene režime spadajo še nega, izolacija ter odhod v tujino, ki ga odobri le ZZZS.

Za delodajalce je izjemno pomembno poznavanje privzetega pravila, ko zdravnik ne določi posebnih navodil o ravnanju (eNR). V takšnem primeru velja splošno pravilo, da se mora zavarovanec nahajati na naslovu svojega prijavljenega začasnega ali stalnega prebivališča. Dosledno spoštovanje teh določil je osnova za pravilno izvajanje bolniškega staleža.

---

3. Dolžnosti delavca glede obveščanja in pregledov

Nova pravila bolniške odsotnosti prinašajo natančne roke, ki jih mora delavec spoštovati ob nastopu staleža. Delavec je dolžan delodajalca o nastopu bolniškega staleža obvestiti nemudoma. Najpozneje mora to storiti v treh delovnih dneh od nastanka razlogov za odsotnost, kot določa 110. člen ZDR-1. Ta dolžnost omogoča delodajalcu lažjo organizacijo delovnega procesa med odsotnostjo zaposlenega.

Zakonodaja določa tudi stroge roke za stik z zdravstveno službo. Zavarovanec mora svojega osebnega zdravnika o bolezni obvestiti najpozneje naslednji delovni dan po nastopu bolniškega staleža. Pregled pri osebnem zdravniku je po novih pravilih obvezen najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti. Osebni pregled je prav tako obvezen pred vsakim morebitnim podaljšanjem bolniškega staleža.

---

4. Pridobivanje pisnih navodil zdravnika

Nova zakonodaja določa, da morajo biti navodila o ravnanju med bolniško odsotnostjo po novem dana v pisni obliki. Osebni zdravnik jih vpiše v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP) in vroči tako delavcu kot delodajalcu. Pri tem iz dokumenta ne sme biti razvidno zdravstveno stanje delavca. S tem se varujejo občutljivi osebni podatki zaposlenega.

Tehnična rešitev za avtomatsko pošiljanje teh navodil delodajalcem preko portala SPOT še ni polno vzpostavljena. Do polne vzpostavitve tega sistema morajo delodajalci pisna navodila od osebnega zdravnika pridobiti na podlagi lastne zahteve. To pomeni, da mora delodajalec sam aktivno sprožiti postopek za pridobitev dokumenta. Brez lastne zahteve delodajalec podatkov o dovoljenem režimu gibanja ne bo prejel samodejno.

Pridobljena pisna navodila so nujna podlaga za izvajanje nadzora nad bolniško odsotnostjo. Če zdravnik ne določi posebnih navodil, velja splošno pravilo zadrževanja na naslovu prebivališča. Dosledno pridobivanje teh dokumentov delodajalcu omogoča zakonito in učinkovito spremljanje odsotnosti.

---

5. Pravica delodajalca do nadzora in vloga detektiva

Delodajalec ima zakonito pravico preverjati upravičenost odsotnosti in spoštovanje zdravnikovih navodil ves čas trajanja bolniške odsotnosti. Ta nadzor ni omejen le na obdobje prvih 30 delovnih dni. Delodajalec lahko kontrolo izvaja sam, kar imenujemo laična kontrola. Takšen postopek je priporočljivo podrobno opredeliti v internem pravilniku podjetja.

Za strokovno izvedbo nadzora lahko delodajalec najame licenciranega zasebnega detektiva. Detektiv deluje strogo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1). Pooblaščen je za ugotavljanje zlorab in zbiranje dokazov z opazovanjem ali fotografiranjem. Njegovo uradno poročilo služi kot dopusten dokaz v morebitnem sodnem postopku.

---

6. Sankcije za kršitve in izredna odpoved

Kršitve pisnih navodil zdravnika vodijo do finančnih sankcij za delavca. Prvo ugotovljeno kršitev ZZZS evidentira z odločbo. Ob ponovni kršitvi v petih letih se zavarovancu odvzame neto nadomestilo plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža, vendar največ za 30 dni. Če delavec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, pride do takojšnjega odvzema neto nadomestila za enako obdobje.

Nespoštovanje pravil lahko vodi tudi v prekinitev delovnega razmerja. V skladu s 110. členom ZDR-1 lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ta sankcija je mogoča, če delavec ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja pridobitno delo ali brez odobritve odpotuje iz kraja bivanja.

---

Zaključek

Nova pravila, ki jih od 1. januarja 2026 prinaša Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), zahtevajo večjo aktivnost delodajalcev. Ker nadomestilo plače v določenem obsegu še vedno bremeni delodajalca, je spremljanje bolniških odsotnosti ključno za obvladovanje stroškov. Delodajalci morajo sami aktivno pridobivati pisna navodila osebnih zdravnikov, dokler sistem SPOT tega ne bo omogočal samodejno. LexPro Team delodajalcem priporoča vzpostavitev jasnih internih protokolov za laično kontrolo.

Delodajalec ima zakonito pravico preverjati spoštovanje zdravnikovih navodil ves čas trajanja odsotnosti. Nadzor lahko izvaja sam ali pa najame licenciranega zasebnega detektiva, ki deluje v skladu z zakonodajo. Ugotovljene kršitve navodil, opravljanje pridobitnega dela ali potovanja brez odobritve lahko vodijo do odvzema nadomestila ali izredne odpovedi po 110. členu ZDR-1. Dosledno uveljavljanje teh pravnih možnosti pomaga preprečevati zlorabe bolniškega staleža.

Viri

• Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)
• Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Portal SPOT
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)