Question 1

Ali je promocija zdravja na delovnem mestu zakonsko obvezna?

Accepted Answer

Da. ZVZD-1 (Zakon o varnosti in zdravju pri delu) v 32. členu izrecno zahteva, da delodajalec načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu in v ta namen zagotavlja finančna sredstva ter spremlja izvajanje. Odsotnost programa je samostojen prekršek, ki ga IRSD obravnava v rednih nadzorih.

Question 2

Kdo mora pripraviti program promocije zdravja?

Accepted Answer

Odgovornost je na delodajalcu, vsebina pa se običajno pripravi v sodelovanju z izvajalcem medicine dela, varnostnim inženirjem in kadrovsko službo. Program mora biti pisno dokumentiran, vključevati cilje, ukrepe, predviden proračun in odgovorne osebe — sklic na splošno promocijo zdravja brez konkretnih ukrepov ni dovolj.

Question 3

Katere aktivnosti najpogosteje spadajo v program?

Accepted Answer

Tipično vključuje: ergonomsko ureditev delovnih mest, organizirane preventivne preglede, predavanja o zdravi prehrani, obvladovanje stresa, gibalne aktivnosti (vadba, šport), psihosocialno podporo, ukrepe proti mobbingu in spodbujanje pravice do odklopa po 142.a členu ZDR-1. Vsi ukrepi morajo biti merljivi in časovno opredeljeni.

Question 4

Kako pogosto je treba program posodobiti?

Accepted Answer

Program promocije zdravja se redno spremlja in revidira, praviloma vsaj enkrat letno ob letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Obvezna prilagoditev je potrebna tudi ob spremembi delovnih procesov, uvedbi dela na daljavo, večjih kadrovskih spremembah ali ob ugotovljenih psihosocialnih tveganjih iz ankete zaposlenih.

Question 5

Ali se stroški programa štejejo med boniteto zaposlenih?

Accepted Answer

Praviloma ne, kadar gre za splošno dostopne ukrepe, ki niso individualno usmerjeni (kolektivni pregledi, ergonomska oprema, splošne delavnice). Individualne ugodnosti (osebne članarine, fitnesi v zasebni rabi) so lahko obravnavane kot boniteta. Pri vsakem novem ukrepu priporočamo vnaprejšnjo davčno presojo.

Question 6

Kako merimo učinkovitost programa promocije zdravja?

Accepted Answer

Najpogostejši kazalniki so: trend bolniške odsotnosti (skupno število dni in pogostost), rezultati periodične ankete o zadovoljstvu in stresu, fluktuacija, število poškodb pri delu in udeležba v aktivnostih programa. Priporočamo, da kazalnike spremljate vsaj na pol leta in jih primerjate s prejšnjimi obdobji ter s panožnim povprečjem.

Question 7

Kako pravilno obravnavamo psihosocialna tveganja in pravico do odklopa?

Accepted Answer

Psihosocialna tveganja morajo biti vključena v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Pravica do odklopa iz 142.a člena ZDR-1 zahteva sprejem ukrepov, da delavec med počitkom in odsotnostmi ni na razpolago — bodisi z internim aktom, bodisi v kolektivni pogodbi. Inšpekcija preverja dokazila o seznanitvi delavcev in dejansko izvajanje.

Question 8

Katere globe grozijo, če nimamo programa promocije zdravja?

Accepted Answer

Po ZVZD-1 znašajo globe za delodajalce, ki ne načrtujejo in ne izvajajo promocije zdravja, praviloma od 2.000 EUR do 40.000 EUR, za odgovorne osebe pa do 4.000 EUR. Pri ponavljajočih ali sistemskih kršitvah z dokazanimi posledicami za zaposlene se kazni pomnožijo, sodišča pa redno priznavajo tudi odškodnine prizadetim delavcem.

Svetovanjeozdravjunadelovnemmestu

Zdravi zaposleni, uspešno podjetje

Področjasvetovanja

Ocena tveganj

Promocija zdravja

Duševno zdravje

Ergonomija

Koristivlaganjavzdravje

Manj bolniških odsotnosti

Večja produktivnost

Pravna skladnost

Boljši ugled

Povezaničlanki

Pravica do odklopa v letu 2026: praktičen vodič za delodajalce

Drugestoritve

Priprava delovnopravne dokumentacije

Svetovanje v zvezi z zaposlovanjem

Svetovanje pri pripravi obračuna plač in evidenc delovnega časa

Kontaktirajtenas–zveseljemvampomagamo.

Kontaktirajte nas

Zakaj kontaktirati nas?