Obvladovanje psihosocialnih tveganj: Zakonske obveznosti delodajalcev po novih smernicah
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Ministrstvo za zdravje je marca 2026 objavilo posodobljene Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu.
- Delodajalcu, ki ne preprečuje psihosocialnih tveganj, grozi globa od 2.000 do 40.000 evrov.
- Odsotnosti z dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj so v letu 2024 zrasle za skoraj 20 odstotkov.
- Naložba v programe za krepitev duševnega zdravja lahko prinese do 13,6 evra koristi za vsak vložen evro.
1. Nove obveznosti pri obvladovanju psihosocialnih tveganj
Slovenski delodajalci se v letu 2026 soočajo z novimi zahtevami za zagotavljanje varnega delovnega okolja. Ministrstvo za zdravje je marca 2026 objavilo posodobljene Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (različica 2.0). Ta dokument nadomešča smernice iz leta 2015. Prinaša posodobljene obveznosti za podjetja. Ekonomsko-socialni svet (ESS) je te smernice podprl na svoji 370. seji dne 13. februarja 2026.
Promocija zdravja na delovnem mestu ni stvar dobre volje. Po 6. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je to obveznost vsakega delodajalca. Aktivnosti je treba načrtovati in izvajati sistematično. Nove smernice postavljajo v ospredje preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Delodajalci morajo te usmeritve vključiti v svoje vsakodnevne procese.
2. Vpliv duševnega zdravja in stresa na slovensko gospodarstvo
Sistematično obravnavanje teh tveganj je nujno zaradi slabšanja zdravstvenega stanja zaposlenih. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2024 kažejo, da so slovenski delavci zaradi bolniških odsotnosti izgubili 19,48 milijona delovnih dni. To predstavlja 5,62 % vseh delovnih dni. V povprečju gre za 20,5 dneva na zaposlenega. To je izjemno visoko organizacijsko in finančno breme.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti predstavljajo več kot 70 % vseh izgubljenih delovnih dni. To je resen strukturni izziv za gospodarstvo. Najhitreje rastejo odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Leta 2024 je bilo zabeleženih 26.238 takšnih primerov. To pomeni skoraj 20-odstotno rast v primerjavi z letom prej.
Raziskava OSH Pulse 2025, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) v sodelovanju z NIJZ, pojasnjuje ozadje teh številk. Več kot 40 % zaposlenih v Sloveniji dela pod stalnim časovnim pritiskom. Skoraj 39 % zaposlenih kot pomembno tveganje navaja pomanjkanje priznanja za opravljeno delo. Te okoliščine neposredno povzročajo kronični stres in izgorelost.
Psihosocialna tveganja neposredno vplivajo tudi na fizično zdravje. Znanstvene raziskave dokazujejo, da stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, vključno s kapjo. Prav tako pospešuje nastanek mišično-kostnih obolenj.
3. Zakonodajne dolžnosti delodajalca in objektivna odgovornost
Zaradi teh tveganj zakonodaja delodajalcem nalaga stroge dolžnosti. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu določa obveznost sprejetja ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja ter drugih oblik psihosocialnih tveganj na delovnih mestih. Pasivnost delodajalca pomeni neposredno kršitev zakona.
ZDR-1 v 47. členu delodajalca zavezuje, da zagotovi delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
Odgovornost delodajalca za varno in zdravo delovno okolje je po ZVZD-1 objektivna. Te odgovornosti ni mogoče prenesti na delavce, vodje ali zunanje izvajalce. Delodajalec v celoti odgovarja za razmere v podjetju.
Opuščanje teh ukrepov prinaša visoke globe. Delodajalca lahko doleti globa od 2.000 do 40.000 evrov. Odgovorno osebo podjetja lahko doleti globa od 500 do 4.000 evrov.
Delodajalec mora ob pritožbi delavca glede trpinčenja ali nadlegovanja ukrepati nemudoma. Delavca mora takoj zaščititi. Če tega ne stori, je odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Ta odgovornost velja tudi, če delodajalec sam ni izvajal trpinčenja, ampak je le opustil dolžnost zaščite.
4. Koraki za uresničitev zakonskih obveznosti v praksi
Izpolnjevanje teh zakonskih obveznosti zahteva sistematičen pristop v praksi. Delodajalci morajo vzpostaviti jasen sistem preventivnih ukrepov in internih aktov.
Za uresničitev zakonskih obveznosti morajo delodajalci izvesti naslednje korake:
- Sprejetje Pravilnika o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu.
- Objava pravilnika na običajen način, na primer na oglasni deski ali prek intraneta.
- Posodobitev Izjave o varnosti z oceno tveganja. V to izjavo je treba obvezno vključiti in opredeliti psihosocialna tveganja, kot so časovni pritiski, nejasna razdelitev nalog in konfliktne situacije.
Po izvedbi teh korakov morajo delodajalci prilagoditi delovne procese dejanskim tveganjem. Če v podjetju obstajajo nejasna navodila ali stalni časovni pritiski, mora vodstvo takoj sprejeti organizacijske ukrepe. Ti ukrepi morajo postati sestavni del posodobljene ocene tveganja.
5. Sofinancirani projekti ZZZS in finančni učinki preventivnih programov
Pri izvajanju teh ukrepov so delodajalcem v pomoč zunanji viri. ZZZS je 29. julija 2026 objavil izbor projektov za sofinanciranje preventivnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja. Ti projekti se osredotočajo na psihosocialne obremenitve, stres, izgorelost in bolniške odsotnosti.
Novi regijski in nacionalni projekti potekajo v sodelovanju z GZS in ZDS. Usmerjeni so v prepoznavanje tveganj s pomočjo vprašalnikov, analizo rezultatov in prilagoditev izjav o varnosti z oceno tveganja. Eden od projektov obravnava tehnostres in vpliv umetne inteligence na duševno zdravje. Vključuje tudi usposabljanje kadrovikov za človeško vodenje v digitalnem svetu.
Preventivni programi prinašajo visoko donosnost. Programi za krepitev duševnega zdravja lahko prinesejo do 13,6 evra koristi za vsak vložen evro v enem letu.
Zaključek in priprava na poostrene inšpekcijske nadzore
Urejanje tega področja je nujno tudi zaradi napovedanih nadzorov. Inšpektorat RS za delo (IRSD) v usmeritvah za leto 2026 napoveduje okrepljene in ciljno usmerjene nadzore. Inšpektorji bodo preverjali vodenje evidenc, zagotavljanje delovnega časa in počitkov ter obstoj elementov delovnega razmerja.
LexPro Team svetuje, da delodajalci ne čakajo na nadzor. Nemudoma pristopite k reviziji izjav o varnosti z oceno tveganja in sprejmite pravilnik o preprečevanju trpinčenja. S tem zaščitite zaposlene ter pravno in finančno varnost podjetja.
Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.Potrebujete pomoč pri konkretnem primeru? LexPro nudi delovnopravno svetovanje za delodajalce, kadrovsko svetovanje in pravno svetovanje.
Oznake
Preberite tudi
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.