Odpoved iz poslovnega razloga med poskusnim delom po novi sodbi Vrhovnega sodišča

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Med poskusnim delom delavcu ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
• ZDR-1 med poskusnim delom dopušča le neuspešno poskusno delo, izredno odpoved ali prenehanje delodajalca.
• Nezakonita odpoved prinaša tveganje reintegracije delavca, plačila nadomestil plač in sodnih stroškov.
• Pri odpovedi zaradi neuspešnega poskusnega dela je delavec upravičen do odpravnine kot pri poslovnem razlogu.

---

1. Nova sodba Vrhovnega sodišča spreminja pravila o poskusnem delu

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo opr. št. VIII Ips 28/2025 z dne 23. 3. 2026 odločilo, da delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Ta sodba ne predstavlja osamljenega stališča v slovenskem sodnem prostoru. Že pred odločitvijo Vrhovnega sodišča je enako stališče o nezakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga med poskusnim delom potrdilo Višje delovno in socialno sodišče v sodbi pod opravilno številko VDSS Pdp 64/2025. S tem se je izoblikovala enotna sodna praksa, ki od delodajalcev zahteva prilagoditev kadrovskih postopkov in opustitev tovrstnih odpovedi med poskusnim delom.

---

2. Podrobnosti sodnega primera in argumentacija sodišča

Za pravilno razumevanje novih pravil je ključno poznati ozadje konkretnega sodnega primera, ki je pripeljal do odločitve Vrhovnega sodišča. V obravnavani zadevi je delodajalec z delavko oktobra 2022 sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Delodajalec je nato marca 2023, v času poskusne dobe, delavki vročil redno odpoved iz poslovnega razloga. Delodajalec v tem sporu delavki ni očital slabega opravljanja dela ali kršitev, temveč je odpoved utemeljil izključno z oceno, da njenega delovnega mesta zaradi poslovnih razmer ne potrebuje več.

Vrhovno sodišče je takšno ravnanje označilo za nezakonito. Delodajalec se je v postopku branil z argumentom, da besedica »tudi« v šestem odstavku 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) nakazuje odprt seznam razlogov za odpoved. Sodišče je ta argument zavrnilo in pojasnilo, da ta beseda pomeni ravno nasprotno – da so poleg neuspešnega poskusnega dela dopustne le taksativno naštete izjeme.

Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je odpoved iz poslovnega razloga po svoji naravi inkoneksna. To pomeni, da je odpoved nepovezana z delavčevimi sposobnostmi ali delovanjem. Ker je namen poskusnega dela preizkušanje delavca, bi dopustitev odpovedi iz poslovnega razloga med poskusnim delom ustvarila temeljni razkol z namenom poskusne dobe.

---

3. Zakonsko dopustni razlogi za odpoved med poskusnim delom

Poskusno delo je pogodbeni mehanizem, ki ga ureja 125. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in delodajalcu omogoča, da v vnaprej določenem obdobju preveri primernost delavca za delovno mesto. Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev. V tem obdobju ima delodajalec ožji manevrski prostor za odpoved pogodbe. ZDR-1 v času poskusnega dela delodajalcu izrecno dopušča le tri razloge za odpoved: neuspešno opravljeno poskusno delo, izredno odpoved ali odpoved zaradi prenehanja delodajalca oziroma prisilne poravnave.

Če je delavcu pogodba odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je kljub temu upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovnih razlogov. Če delodajalec z istim delavcem sklene novo zaporedno pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo, ta nova pogodba ne sme več vključevati določila o poskusnem delu.

Pri zakoniti redni odpovedi iz poslovnega razloga izven poskusnega dela veljajo drugačna pravila. Pri takšni odpovedi znaša minimalni odpovedni rok 15 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen do enega leta, in 30 dni, če je zaposlen od enega do dveh let. V primeru redne odpovedi iz poslovnih razlogov delavcu delovno razmerje ne preneha z iztekom odpovednega roka, če je takrat v celodnevnem bolniškem staležu, temveč z dnem vrnitve na delo oziroma najkasneje v šestih mesecih po izteku odpovednega roka.

---

4. Finančna tveganja in paradoks nove sodne prakse

Ignoriranje te nove sodne smeri prinaša delodajalcem finančna in operativna tveganja. Če delodajalec kljub sodni praksi delavcu med poskusnim delom vroči odpoved iz poslovnega razloga, tvega neuspeh v delovnem sporu in reintegracijo delavca na delovno mesto. Delavcem, ki na sodišču uspešno izpodbijejo nezakonito odpoved med poskusnim delom, lahko sodišče poleg reintegracije prizna nadomestilo plače za obdobje, ko niso delali, priznanje delovne in zavarovalne dobe ter denarno povračilo. V konkretni zadevi VIII Ips 28/2025 je Vrhovno sodišče delodajalcu naložilo, da mora delavki v roku 15 dni od vročitve sodbe povrniti stroške revizijskega postopka v višini 360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo na paradoks nove sodne prakse, po katerem bi moral npr. samostojni podjetnik z dvema zaposlenima (enim za nedoločen čas in drugim na poskusnem delu) ob krčenju poslovanja odpustiti delavca z dolgo delovno dobo, saj tistemu na poskusnem delu iz poslovnega razloga ne sme odpovedati pogodbe. To ustvarja otežene pogoje za manjša podjetja, ki morajo v času gospodarskih težav prilagajati število zaposlenih.

---

5. Koraki za pravilno ravnanje delodajalcev

Da bi se delodajalci izognili dolgotrajnim sodnim sporom, je ključno skrbno načrtovanje kadrovskih potreb že pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. Po novi sodni praksi morajo delodajalci pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi realno oceniti dolgoročno stabilnost delovnega mesta in morebitna gospodarska tveganja.

V praksi se morajo delodajalci držati naslednjih ključnih korakov:

• Realna ocena dolgoročne stabilnosti delovnega mesta in morebitnih gospodarskih tveganj pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
• Ustna seznanitev delavca s pričakovanji in zahtevami glede poskusnega dela ob nastopu dela, saj je Vrhovno sodišče RS že odločilo, da zadošča ustna seznanjenost in niso nujna pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki.
• Redno spremljanje delavčevega dela ter sprotno opozarjanje na morebitne pomanjkljivosti, kar omogoča zakonito izvedbo odpovedi zaradi neuspešnega poskusnega dela.
• Dosledno spoštovanje zakonskih izjem pri odpovedi pogodbe med poskusnim delom in opustitev uporabe poslovnega razloga v tem obdobju.

Z upoštevanjem teh korakov se zmanjša verjetnost, da bi podjetje zašlo v pravne težave zaradi nepravilno izpeljanega kadrovskega postopka.

---

Zaključek in priporočila za varno kadrovanje

Nova sodna praksa Vrhovnega sodišča RS jasno določa, da poskusno delo ne more služiti kot razlog za lažje odpuščanje delavcev zaradi poslovnih težav podjetja. Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom lahko vodi do reintegracije delavca, plačila nadomestil plače za obdobje, ko delavec ni delal, ter plačila stroškov postopka. LexPro Team svetuje, da se delodajalci pred izvedbo odpovednih postopkov med poskusnim delom posvetujejo o skladnosti svojih odločitev z veljavno sodno prakso in zakonodajo.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Odvetniška družba Brezovec
• Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije
• Odvetniška pisarna Vesenjak
• Odvetniška pisarna Feguš
• Vrhovno sodišče Republike Slovenije
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)