Nova obveznost delodajalcev: Kolektivno dogovarjanje o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Zavezani so vsi delodajalci z več kot 10 zaposlenimi na dan 1. 1. 2026, ki še nimajo vzpostavljenega zavarovanja.
• Rok za izvedbo postopka kolektivnega dogovarjanja za obstoječe zavezance se izteče 1. januarja 2028.
• Zakon ne zahteva obveznega financiranja zavarovanja, temveč le obvezno izvedbo postopka dogovarjanja.
• Če dogovora ne sklenejo, morajo podpisano izjavo o nesklenitvi poslati Inšpektoratu RS za delo.
• Minimalni letni znesek vplačila delodajalca za posameznega člana v letu 2026 znaša 432,61 evra.

---

1. Uvod v novo zakonsko obveznost

S 1. januarjem 2026 je začela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Objavljena je bila v Uradnem listu RS, št. 90/2025 dne 18. novembra 2025. Z novo zakonodajno spremembo je v krovni pokojninski zakon dodan nov 239.a člen. Ta določa obveznost kolektivnega dogovarjanja za delodajalce. Podjetja morajo izvesti formalni postopek dialoga s predstavniki delavcev o dodatnem pokojninskem zavarovanju. LexPro Team v nadaljevanju pojasnjuje zakonske zahteve in korake za pravilno izvedbo postopka.

---

2. Zavezanci in zakonski roki

Nova obveznost po 239.a členu ZPIZ-2O ne velja za vsa podjetja. Zavezanci so izključno delodajalci, ki imajo na dan 1. januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev. Pravilo velja le za tiste, ki za svoje zaposlene še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavezani delodajalci morajo postopek kolektivnega dogovarjanja izvesti najkasneje do 1. januarja 2028.

Če podjetje prag več kot desetih zaposlenih izpolni kadarkoli po 1. januarju 2026, mora postopek opraviti v roku dveh let od dneva izpolnitve tega pogoja.

---

3. Vsebina dogovarjanja in obveznosti ob nesklenitvi dogovora

Zakon delodajalcem ne nalaga obvezne uvedbe ali financiranja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predpisuje zgolj obveznost izvedbe samega postopka kolektivnega dogovarjanja. Ta postopek vključuje obveščanje zaposlenih, usklajevanje stališč, odločanje o morebitni sklenitvi pokojninskega načrta ter pripravo ustrezne dokumentacije.

Če v okviru dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, morata delodajalec in predstavniki zaposlenih podpisati izjavo, da do dogovora ni prišlo. To izjavo o nesklenitvi dogovora mora delodajalec obvezno posredovati Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

---

4. Predstavniki delavcev in sklenitev pogodbe

Za pravilno izvedbo postopka mora delodajalec komunicirati z ustreznimi predstavniki zaposlenih. V imenu delavcev pri kolektivnem dogovarjanju sodeluje in odloča reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Če tega ni, v imenu delavcev odloča svet delavcev. Če pri delodajalcu ni ne reprezentativnega sindikata ne sveta delavcev, odločajo delavci neposredno na zboru delavcev. Alternativno lahko s posebno pisno izjavo pooblastijo svojega predstavnika za izvedbo dogovarjanja.

Uspešna pogajanja vodijo v sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pogodba se sklene med delodajalcem in zaposlenimi delavci kot pogodbenima strankama. Vsebovati mora pogoje za vključitev, višino vplačila ali način izračuna višine vplačila ter izbranega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vsak pokojninski načrt mora biti pred začetkom izvajanja odobren s strani pristojnega ministrstva in vpisan v poseben register.

---

5. Finančni in davčni vidiki zavarovanja

Odločitev za vzpostavitev zavarovanja prinaša finančne obveznosti in davčne ugodnosti. Minimalni letni znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v koledarskem letu plača delodajalec, v letu 2026 ne sme biti nižji od 432,61 evra. Delodajalec lahko premije financira sam v celoti ali pa v sodelovanju z zaposlenimi preko delnega financiranja.

Vplačila delodajalca v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) so davčno priznana kot odhodek podjetja do zakonsko določenih limitov. Zaposleni lahko v zavarovanje vplačujejo tudi lastna sredstva. To jim znižuje osnovo za plačilo dohodnine, če delodajalec ni izkoristil celotne davčne olajšave. Z letom 2026 se je upravljavska provizija izvajalcev pokojninskih skladov zakonsko znižala z 1,0 % na 0,9 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada.

---

Zaključna priporočila

Nova zakonodaja od delodajalcev zahteva pravočasno ukrepanje. Preverite število zaposlenih na dan 1. januarja 2026. Če presegate mejo desetih zaposlenih in nimate vzpostavljenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, začnite s pripravami na kolektivno dogovarjanje. Identificirajte zakonite predstavnike zaposlenih in pripravite ustrezna gradiva. LexPro Team priporoča skrbno dokumentiranje celotnega postopka. Natančna evidenca komunikacije in sestankov je ključna za dokazovanje izpolnitve obveznosti pred Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, če do končnega dogovora ne pride.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Uradni list Republike Slovenije
• Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije
• Portal GOV.SI
• Data d.o.o.
• Vencelj d.o.o.
• Triglav, pokojninska družba