Agencijsko delo po ZUTD-I: Nova pravila za delodajalce in agencije
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Določbe novele ZUTD-I o agencijskem delu so se začele uporabljati 1. januarja 2026 s ciljem preprečevanja zlorab.
- Bančna garancija za agencije za delo se je zvišala s prejšnjih 30.000 EUR na obveznih 100.000 EUR.
- Tuje agencije iz EU, EGP ali Švice morajo za opravljanje dejavnosti v Sloveniji obvezno ustanoviti podružnico.
- ZRSZ lahko zavrne posredovanje delavcev delodajalcem, ki so prejeli opozorilo ali prekrškovni postopek IRSD ali FURS.
1. Uveljavitev novele ZUTD-I in novi okvirji agencijskega dela
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/2025, prinaša pomembne spremembe na področju urejanja trga dela. Čeprav je celotna novela začela veljati že 20. septembra 2025, so se določbe, ki se nanašajo na agencijsko delo, začele uporabljati 1. januarja 2026. Ta časovni zamik je delodajalcem in agencijam omogočil prehodno obdobje za prilagoditev na strožji zakonodajni okvir.
Glavni namen teh zakonodajnih sprememb je preprečevanje prikritega oziroma nezakonitega zagotavljanja dela delavcev uporabnikom. V praksi so se namreč pogosto pojavljale oblike sodelovanja, ki so se navzven predstavljale kot poslovne storitve, dejansko pa je šlo za posredovanje delovne sile brez ustreznih licenc in varovalk. Novi zakonodajni okvir to področje ureja bistveno bolj restriktivno, kar neposredno vpliva na vsakodnevno poslovanje slovenskih podjetij.
2. Nova, strožja definicija zagotavljanja dela
Jedro novele ZUTD-I predstavlja nova, bistveno strožja definicija tega, kaj sploh šteje za zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Po novi definiciji se za zagotavljanje dela šteje vsako razmerje, v katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika. To pomeni, da formalno poimenovanje pogodbe med dvema podjetjema nima več odločilne teže, temveč se presoja dejansko stanje na delovnem mestu.
Zakonodajalec je definicijo razširil tudi na primere, ko delavec pri svojem delu pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika. Pod to opredelitev sedaj spada uporaba vseh tistih sredstev, ki so v lasti ali finančnem najemu uporabnika. Prav tako sem uvrščamo sredstva, ki jih je uporabnik dal v najem oziroma zakup agenciji, ki delavce zagotavlja.
Kot agencijsko delo se po novem šteje tudi delo, ki se opravlja neposredno v prostorih, na delovišču ali v splošnem okviru dejavnosti uporabnika, če je delavec vključen v njegov delovni proces. S tem se zapirajo vrzeli, ki so prej omogočale izogibanje agencijski zakonodaji preko različnih pogodb o poslovnem sodelovanju ali kooperaciji.
Da bi se izognili nejasnostim, zakonodaja sedaj natančno določa, kaj vse obsega pojem sredstvo za delo. Ta široka definicija vključuje objekte za delovne in pomožne prostore, celotno delovno opremo, opremo za osebno varnost pri delu ter vse snovi in pripravke, ki se uporabljajo v delovnem procesu. Če torej tuji delavci v vaših prostorih uporabljajo vašo opremo in vaše materiale pod vašim vodstvom, gre po novem zakonu za agencijsko delo.
3. Razmejitev med agencijskim delom in legitimnimi storitvami
Kljub izjemno strogi novi definiciji pa zakonodajne spremembe ne vplivajo na legitimno poslovno sodelovanje med podjetji. Sprememba definicije namreč ne posega v običajen najem zunanjih storitev, kot so čiščenje, varovanje premoženja ali računovodstvo. Ključno merilo za razmejitev ostaja vprašanje, ali so delavci zunanjega izvajalca dejansko vključeni v delovni proces uporabnika ali ne.
Pri storitvah čiščenja ali varovanja zunanji delavci opravljajo točno določeno, samostojno storitev, ki jo vodi in nadzoruje njihov lastni delodajalec. Ti delavci ne prejemajo dnevnih navodil s strani vodstva podjetja, kjer se storitev opravlja, niti niso integrirani v njegovo osnovno dejavnost. Njihov delodajalec sam zagotavlja nadzor, organizacijo dela in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Enako velja za zunanje računovodske servise. Čeprav računovodja obdeluje podatke naročnika, delo opravlja samostojno, v okviru svoje strokovne dejavnosti in običajno v lastnih prostorih ter z lastno opremo. Za delodajalce je zato ključno, da pri vsakem zunanjem sodelovanju natančno analizirajo dejansko naravo dela in preprečijo, da bi zunanji izvajalci postali del njihovega internega hierarhičnega sistema.
4. Zaostreni pogoji za delovanje agencij za delo
ZUTD-I prinaša tudi bistveno zaostrene pogoje za pridobitev in ohranitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela. Eden najbolj opaznih finančnih ukrepov je zvišanje obvezne bančne garancije, ki jo morajo agencije predložiti ministrstvu. Ta znesek se je z dosedanjih 30.000 EUR zvišal na 100.000 EUR. Bančna garancija mora biti veljavna in se mora obnavljati ves čas izvajanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev, kar predstavlja resno finančno sito za manj stabilne agencije.
Poleg finančnih pogojev zakonodaja uvaja tudi strožje pogoje glede nekaznovanosti poslovodnih oseb in same agencije. Agencija za delo ne sme biti pravnomočno obsojena za kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Edina izjema od tega pogoja o nekaznovanosti so kazniva dejanja po 203. členu Kazenskega zakonika, medtem ko vsa ostala kazniva dejanja s tega področja pomenijo takojšnjo oviro za opravljanje dejavnosti.
Spremembe močno vplivajo tudi na tuje ponudnike teh storitev na slovenskem trgu. Pravne ali fizične osebe s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji morajo v Sloveniji po novem obvezno ustanoviti podružnico za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela. Brez registrirane podružnice v Republiki Sloveniji opravljanje te dejavnosti ni več zakonito, kar preprečuje čezmejno posredovanje dela mimo domačega nadzora.
5. Postopek preverjanja pogojev in ukrepanje v primeru odvzema dovoljenja
Novi, strožji pogoji ne veljajo le za nove prosilce, temveč tudi za tiste delodajalce, ki že imajo veljavno dovoljenje za zagotavljanje dela. Ministrstvo, pristojno za delo, v upravnih postopkih aktivno preverja izpolnjevanje novih pogojev pri že vpisanih agencijah. Ta postopek zahteva hitro odzivnost agencij, saj neizpolnjevanje zahtev vodi v resne pravne posledice.
Postopek preverjanja in ukrepanja poteka po naslednjih korakih:
- Ministrstvo pozove obstoječo agencijo k predložitvi dokazil o izpolnjevanju novih pogojev
- Agencija mora predložiti novo bančno garancijo v višini 100.000 EUR in dokazila o nekaznovanosti
- Če agencija ne izpolni novih pogojev v določenem roku, ji ministrstvo z odločbo odvzame dovoljenje
- Ministrstvo opravi izbris agencije iz registra ali evidence zagotavljanja dela
Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra je dovoljen upravni spor. To je pomembna varovalka za agencije, saj zakon določa, da lahko tiste agencije, ki so sprožile upravni spor, do njegovega zaključitve dejavnost še naprej opravljajo na podlagi obstoječega dovoljenja. S tem se preprečuje takojšen izpad prihodkov in prekinitev poslovanja v primeru morebitnih administrativnih napak ministrstva.
6. Vloga Zavoda za zaposlovanje in ozadje inšpekcijskega nadzora
Pomembno vlogo pri uveljavljanju nove zakonodaje prevzema tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Zavod lahko po novem zavrne posredovanje delavcev tistim delodajalcem, ki so prejeli opozorilo ali prekrškovni postopek pri Inšpektoratu RS za delo (IRSD) ali Finančni upravi RS (FURS). To pomeni, da kršitelji delovnopravne ali davčne zakonodaje ne bodo mogli več računati na državno pomoč pri iskanju novih kadrov.
Poleg tega lahko Zavod RS za zaposlovanje zavrne posredovanje delavcev tudi tistim delodajalcem, pri katerih so bile ugotovljene kršitve pri namenskem porabljanju sredstev aktivne politike zaposlovanja. Država s tem jasno sporoča, da proračunskih sredstev in storitev javne službe ne bo namenjala podjetjem, ki ne spoštujejo pravil igre ali zlorabljajo prejete subvencije.
Te ostre spremembe so neposredna posledica dolgoletnih opozoril nadzornih organov. Inšpektorat RS za delo je namreč pred sprejetjem novele večkrat opozarjal na resne težave pri dokazovanju elementov posojene delovne sile. Prejšnja ohlapna zakonodajna definicija je kršiteljem omogočala, da so agencijsko delo prikrito prikazovali kot zunanje izvajanje storitev, zaradi česar so bili inšpektorji na terenu pogosto nemočni.
7. Ukrepi za delodajalce za zagotovitev skladnosti
Za slovenske delodajalce uveljavitev novele ZUTD-I pomeni, da morajo nemudoma in natančno preveriti vse obstoječe pogodbe s svojimi poslovnimi partnerji. To še posebej velja za tiste pogodbe, na podlagi katerih v njihovih prostorih ali na njihovih projektih delo opravljajo delavci zunanjih izvajalcev. Vsako tveganje, da bi bilo takšno sodelovanje prepoznano kot prikrito agencijsko delo brez licence, lahko vodi v hude sankcije in poslovno škodo.
Sodelovanje z agencijami za delo mora po novem temeljiti izključno na partnerjih, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, vključno z novo bančno garancijo in registrirano podružnico. V ekipi LexPro Team svetujemo, da se revizije pogodb in dejanskih delovnih procesov lotite sistematično. Le tako boste zagotovili popolno pravno varnost svojega podjetja v novem zakonodajnem okolju, ki velja od začetka leta 2026.
Oznake
Preberite tudi
Povezane storitve
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.