Delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas v letu 2026

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Ukrep delnega povračila nadomestila plače se izvaja od 20. julija 2026 do 20. januarja 2027.
• Država povrne 60 % izplačanega nadomestila plače bruto I za čas, ko delavec ne dela.
• Delodajalec mora zaposlenemu zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas, čakanje na delo pa lahko traja od 5 do 20 ur tedensko.
• Elektronsko vlogo je treba oddati na ZRSZ najpozneje v 15 dneh od odreditve ukrepa.

---

1. Uvod v trajno shemo skrajšanega delovnega časa

Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP) je začel veljati 12. julija 2025. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 47/25. Njegov glavni namen je spodbujanje ohranjanja delovnih mest z uveljavitvijo trajne sheme skrajšanega delovnega časa ob izrednih razmerah. Vlada RS je na tej podlagi 16. julija 2026 sprejela nov Sklep o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače. Sklep je bil prav tako objavljen v Uradnem listu.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače se izvaja od 20. julija 2026 do 20. januarja 2027. LexPro Team v nadaljevanju pojasnjuje pogoje in postopke za pravilno uveljavljanje te pomoči. Pravila so stroga. Dosledno upoštevanje zakonodaje je nujno za uspešno pridobitev sredstev in preprečitev sankcij s strani pristojnih organov, kot je inšpektorat za delo.

---

2. Upravičeni delodajalci in pogoji za vključitev

Pravico do delnega povračila lahko uveljavlja delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije. Upravičena je tudi fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost. Ukrep je strogo omejen na določene proizvodne sektorje. Glavna dejavnost delodajalca po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) mora spadati v enega od desetih določenih sektorjev.

Med upravičene dejavnosti spadajo proizvodnja tekstilij (C.13), obdelava in predelava lesa (C.16) ter proizvodnja pohištva (C.31). Ukrep velja tudi za proizvodnjo usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (C.15), proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja (C.17) ter tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (C.18). Seznam zaključujejo proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (C.20), proizvodnja kovin (C.24), proizvodnja kovinskih izdelkov razen strojev in naprav (C.25) ter proizvodnja električnih naprav (C.27).

Uvrstitev v ustrezno dejavnost je le prvi pogoj. Delodajalec mora izpolnjevati tudi vsebinski kriterij glede upada dela. Ukrep lahko uveljavlja, če po lastni oceni najmanj 30 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Razlog za to morajo biti začasne negativne okoliščine.

---

3. Odreditev dela in obveznosti do zaposlenih

Pred odreditvijo ukrepa zakonodaja zahteva posvetovanje. Delodajalec se mora o obsegu skrajšanega časa, številu vključenih delavcev in trajanju posvetovati s sindikati ali svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata ali sveta delavcev, mora pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na običajen način.

Upravičeni delodajalci lahko ukrep odredijo le zaposlenim s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Tem delavcem odredijo delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo. Delodajalec mora zaposlenemu v času trajanja ukrepa zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas. Obseg delne napotitve na začasno čakanje na delo mora znašati med 5 in 20 urami tedensko.

Pravilna izvedba teh korakov in natančno vodenje evidenc po ZEPDSV-A sta ključna. Napake pri evidentiranju delovnega časa imajo lahko resne pravne posledice.

---

4. Višina nadomestila in državno povračilo

Delavcu za čas, ko v okviru odreditve skrajšanega delovnega časa ne dela, pripada nadomestilo plače. To nadomestilo se izplača v višini 80 % njegove povprečne plače. Nadomestilo za čas čakanja ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače glede na razliko do polnega delovnega časa. Minimalna bruto plača za delo s polnim delovnim časom v letu 2026 znaša 1.481,88 evrov. Delodajalec mora pri obračunu upoštevati to zakonsko določeno spodnjo mejo.

Država delodajalcu povrne 60 % izplačanega nadomestila plače za čas, ko delavec ne dela. To povračilo krije znesek brez prispevkov delodajalca (bruto I). Znesek državne pomoči je navzgor omejen. Delno povračilo nadomestila ne more preseči 50 % zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

---

5. Postopek uveljavljanja in varovanje delovnih mest

Postopek pridobitve sredstev se začne z oddajo vloge. Elektronsko vlogo za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače morajo delodajalci oddati na Portalu za delodajalce Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Rok za oddajo elektronske vloge je najpozneje 15 dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec mora vlogi priložiti pisne odredbe za vse vključene zaposlene. Priložiti mora tudi dokazila o okoliščinah, zaradi katerih ne more zagotavljati dela v polnem obsegu.

Svoje obveznosti ima tudi delavec. Delavec se mora v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa samostojno prijaviti v evidenco delavcev v shemi pri ZRSZ.

Prejem sredstev prinaša obveznost ohranjanja zaposlitev. Delodajalec med prejemanjem delnega povračila in še toliko časa po prenehanju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ta prepoved velja za vključene delavce ali delavce na istovrstnih delovnih mestih. LexPro Team svetuje dosledno preverjanje vseh pogojev pred oddajo vloge.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Portal GOV.SI
• Zavod RS za zaposlovanje
• Gospodarska zbornica Slovenije
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Portal GOV.SI
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• CNVOS