Nadzor službenih naprav: zakonske meje in obveznosti delodajalcev

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• ZDR-1 v 44. členu delodajalcu nalaga obveznost spoštovanja in varovanja delavčeve zasebnosti.
• IP je aprila 2026 izrekel globo 71.474 evrov podjetju za prikrit nadzor z opremo Spyrix.
• Prepoved zasebne rabe službenih naprav delodajalcu ne daje pravice do neomejenega nadzora.
• Ob prekinitvi delovnega razmerja mora delodajalec obvezno deaktivirati poštni predal zaposlenega.

---

1. Pravica do zasebnosti in obdelava osebnih podatkov

Delodajalci pogosto zmotno menijo, da lastništvo službenih računalnikov in telefonov prinaša neomejeno pravico do nadzora. Službene naprave so orodje za delo. Njihova uporaba ne izniči pravice zaposlenih do zasebnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 44. členu določa, da mora delodajalec spoštovati in varovati delavčevo osebnost. Hkrati mora upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Ta obveznost velja ves čas trajanja delovnega razmerja.

Varovanje zasebnosti je neposredno povezano z obdelavo osebnih podatkov. Po drugem odstavku 48. člena ZDR-1 se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo pod določenimi pogoji. To je dopustno, če je določeno z zakonom ali če je nujno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Vsak poseg v komunikacijo zaposlenih mora imeti pravno podlago. Brez nje je zbiranje informacij nezakonito, kar potrjujejo tudi ukrepi nadzornih organov.

---

2. Prikriti nadzor in sankcije Informacijskega pooblaščenca

Nezakonit nadzor prinaša resne finančne posledice. Informacijski pooblaščenec (IP) je aprila 2026 izrekel globo v višini 71.474 evrov delodajalcu. Razlog je bila namestitev programske opreme za prikriti nadzor na računalnike zaposlenih. V istem postopku je IP izrekel še globo v višini 4.000 evrov odgovorni osebi tega delodajalca.

Kršitelj je uporabil programsko opremo Spyrix Employee Monitoring. Ta je več mesecev sistematično in prikrito beležila vse aktivnosti zaposlenih. Zbrani podatki so vključevali posnetke zaslona in zvočne posnetke pogovorov. Zaposleni o nadzoru niso bili predhodno obveščeni. Namestitev opreme je delodajalcu omogočila popoln vpogled v delovne aktivnosti in zasebno življenje zaposlenih. To je vključevalo tudi vsebino zasebne e-pošte in zasebnih pogovorov.

IP je v postopku ugotovil, da delodajalec ni izpolnjeval nobenega pogoja za zakonito obdelavo po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Prikriti nadzor, ki vključuje beleženje dejavnosti, zajem zaslona ali snemanje zvoka, je dopusten le v izjemnih okoliščinah. Nikoli se ne sme izvajati brez predhodnega jasnega obvestila zaposlenim.

---

3. Meje dopustnega nadzora in stališče ESČP

Sodna praksa in odločbe nadzornih organov jasno določajo meje nadzora. Delodajalec mora v svojih internih aktih zaposlene jasno, natančno, vnaprej in transparentno obvestiti o dopustni rabi službenih sredstev. To velja za računalnike, telefone, internet in elektronsko pošto. Splošna in popolna prepoved uporabe službenih sredstev v zasebne namene se v praksi pogosto izkaže za nerealno.

Tudi če delodajalec v internem aktu prepove zasebno rabo službenih sredstev, s tem ne pridobi avtomatske pravice do neomejenega poseganja v komunikacijsko zasebnost zaposlenega. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je poudarilo, da delodajalčeva navodila ne morejo zreducirati pravice delavca do zasebnosti na nič.

Sam nadzor nad vedenjem zaposlenih prek beleženja obiska spletnih strani, shranjevanja posnetkov zaslona ali štetja klikov na tipkovnici praviloma predstavlja prekomeren in nezakonit poseg v zasebnost. Prav tako vsebina, pošiljanje in sprejemanje zasebnih elektronskih sporočil na delovnem mestu ne smejo biti nadzorovani s strani delodajalca brez vnaprejšnjega obvestila.

Namesto nadzora ima delodajalec na voljo preventivne ukrepe. Lahko se odloči, da ne bo dopustil dostopa do določenih spletnih strani ali storitev na službenih napravah. To je dopustno, če meni, da dostop ni potreben zaradi narave dela ali predstavlja varnostno grožnjo.

---

4. Pravilnik o uporabi IKT in postopki ob odhodu zaposlenega

Pravila uporabe naprav mora podjetje urediti z internim aktom. Pri sprejemanju splošnih aktov, ki določajo organizacijo dela ali obveznosti delavcev, mora delodajalec spoštovati postopek po 10. členu ZDR-1. Sem spada tudi pravilnik o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

Po 10. členu ZDR-1 mora delodajalec predlog akta poslati v mnenje sindikatu. Če sindikata ni, se mora posvetovati s svetom delavcev ali delavskim zaupnikom. Če v podjetju ni nobenega od teh predstavnikov, mora delodajalec o predlogu obvestiti delavce na običajen način pred sprejetjem.

Jasna pravila so nujna tudi ob prekinitvi delovnega razmerja. Ob odhodu zaposlenega mora delodajalec deaktivirati njegov poštni predal. Morebitna službena sporočila mora pridobiti pred odhodom zaposlenega. S tem se prepreči nepooblaščen poseg v komunikacijo po zaključku zaposlitve.

---

Psihosocialna tveganja in zaključek

Nadzor in uporaba službenih naprav vplivata tudi na varnost in zdravje pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu določa obveznosti delodajalca glede duševnega zdravja zaposlenih. Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

Prekomeren nadzor ali nejasna pravila povečujejo stres. Če delodajalec ne sprejme predpisanih ukrepov po 24. členu ZVZD-1, so predvidene sankcije. Zakon določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za tovrstne kršitve.

LexPro Team poudarja, da zakonita uporaba IKT zahteva transparentnost. Podjetja morajo vzpostaviti jasna pravila in se izogibati prikritim tehničnim rešitvam. Pravilno sprejet pravilnik o uporabi IKT ščiti premoženje podjetja in hkrati zagotavlja spoštovanje zasebnosti zaposlenih.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS)
• Informacijski pooblaščenec RS
• Odvetniška pisarna Jadek & Pensa
• Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS)