Kdaj lahko Zavod za zaposlovanje zavrne objavo vašega delovnega mesta?

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Novela ZUTD-I od 1. januarja 2026 omogoča Zavodu zavrnitev objave prostega delovnega mesta ob kršitvah zakonodaje.
• Pritožba zoper odločbo o zavrnitvi objave delovnega mesta ne zadrži njene izvršitve.
• Podatki o delodajalcih se v evidenci z negativnimi referencami vodijo pet let po vnosu.
• Za opustitev obvezne prijave delovnega mesta grozi večjim delodajalcem globa 800 evrov.

---

1. Nova pravila pri objavi prostih delovnih mest

Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2025 dne 19. septembra 2025, prinaša pomembne spremembe za vse delodajalce v Sloveniji. Večina določb te novele se je začela uporabljati s 1. januarjem 2026, nekateri ukrepi pa se uvajajo postopoma. Te spremembe bistveno krepijo nadzorno vlogo države na trgu dela in dajejo Zavodu RS za zaposlovanje večja pooblastila pri nadzoru nad objavo prostih delovnih mest.

Za delodajalce to pomeni konec obdobja, ko je bila objava prostega delovnega mesta na Zavodu zgolj formalnost. Novi zakonodajni okvir prinaša strožje pogoje, pod katerimi lahko Zavod objavo delovnega mesta zavrne. Podjetja morajo zato postati izjemno pozorna na svoje preteklo poslovanje in dosledno spoštovanje delovnopravnih predpisov, saj lahko morebitne kršitve neposredno vplivajo na njihovo sposobnost pridobivanja novih kadrov.

---

2. Kdaj lahko Zavod RS za zaposlovanje zavrne objavo prostega delovnega mesta?

Spremenjeni 7. člen ZUTD določa, da Zavod RS za zaposlovanje na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede postopke posredovanja zaposlitve. Vendar pa ta storitev ni več samoumevna za vse prijavitelje. Po novem drugem odstavku 7. člena ZUTD Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta, če ugotovi, da ta ni v skladu z ZUTD, predpisi o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali predpisi o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).

Zavod ima sedaj zakonsko dolžnost, da preveri vsebino in okoliščine vsake oddane prijave prostega delovnega mesta. Če se ugotovi neskladnost s katerim koli od omenjenih zakonov, se postopek objave takoj zaustavi. To pomeni, da morajo biti vsi elementi prijavljenega delovnega mesta, od pogojev za zasedbo do načina izbire, popolnoma usklajeni z veljavno delovno zakonodajo.

Poleg neposrednih kršitev zakonodaje zakon uvaja še eno pomembno varovalko. Zavod namreč zavrne objavo prostega delovnega mesta tudi takrat, ko obstajajo okoliščine, ki kažejo, da objava ni namenjena dejanski zaposlitvi na prosta delovna mesta pri predlagatelju. S tem se želi preprečiti fiktivno objavljanje prostih delovnih mest, ki se je v preteklosti uporabljalo za različne administrativne namene, brez dejanske namere po zaposlovanju novih sodelavcev.

Zadnji, a izjemno vpliven razlog za zavrnitev objave pa je povezan z ugledom podjetja. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta delodajalcu, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med delodajalce z negativnimi referencami po prvem in drugem odstavku 27. člena ZUTD. Ta določba neposredno povezuje pretekle kršitve delodajalca z njegovo trenutno možnostjo iskanja kadrov.

---

3. Evidenca delodajalcev z negativnimi referencami in javna objava kršitev

Uvrstitev v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami prinaša resne poslovne posledice. Prvi odstavek 27. člena ZUTD določa, da Zavod in drugi izvajalci niso dolžni posredovati delavcev delodajalcem, ki grobo kršijo pravice delavcev, jim ne izplačujejo plač ali prispevkov ali jih odpuščajo v nasprotju s predpisi. Zavod takšne kršitelje obravnava kot delodajalce z negativnimi referencami in jih uvrsti v to namensko evidenco.

Možnosti za uvrstitev v to evidenco pa se ne končajo le pri grobih kršitvah. Po drugem odstavku 27. člena ZUTD lahko Zavod zavrne posredovanje delavcev tudi tistim delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu RS za delo (IRSD) ali Finančni upravi RS (FURS). Prav tako se lahko posredovanje odkloni delodajalcem, pri katerih je bil v okviru nadzora po 160. členu ZUTD izrečen ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.

Podatke o teh kršitvah Zavod pridobiva po uradni dolžnosti iz več različnih virov. Informacije se prenašajo od Inšpektorata RS za delo, iz uradnih evidenc FURS ter na podlagi prijav samih delavcev. Ko je delodajalec enkrat uvrščen v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, se podatki o njem v tej evidenci vodijo pet let po vnosu podatkov. To pomeni dolgotrajno omejitev pri zaposlovanju preko uradnih kanalov.

Novi zakonodajni okvir prinaša tudi večjo stopnjo javnosti teh podatkov. Evidenca delodajalcev z negativnimi referencami je namreč javno dostopna na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje, kar iskalcem zaposlitve omogoča preverjanje ugleda podjetij pred prijavo. Še več, po novem petem odstavku 7. člena ZUTD Zavod ob objavi prostega delovnega mesta javno objavi podatek, da se delodajalec vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v njej neprekinjeno več kot šest mesecev. Ta objava lahko resno škoduje ugledu podjetja na trgu dela.

---

4. Statistika inšpekcijskih nadzorov: Kje so tveganja za negativne reference največja?

Da bi razumeli, kje so tveganja za uvrstitev v to javno evidenco največja, si moramo ogledati uradne podatke o nadzoru. Inšpektorat RS za delo (IRSD) je v letu 2025 opravil kar 11.247 inšpekcijskih pregledov. Pri teh pregledih so inšpektorji ugotovili 18.215 kršitev in izdali skupno 8.015 ukrepov. Ti podatki kažejo na izjemno visoko stopnjo nadzora, ki se s prenosom podatkov na Zavod neposredno odraža v tveganju za pridobitev negativnih referenc.

Posebej kritično je področje delovnih razmerij. Na tem področju so inšpektorji v letu 2025 opravili 5.943 pregledov in ugotovili 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje, kar predstavlja opazen porast v primerjavi z letom 2024. Največ teh kršitev se je nanašalo na plačilo za delo. Inšpektorji so zabeležili kar 3.108 kršitev, povezanih z neizplačilom ali zamudami pri plačah, dodatkih, regresu in minimalni plači, kar so prav tiste kršitve, ki delodajalca najhitreje uvrstijo med tiste z negativnimi referencami.

Analiza po panogah razkriva, da tveganja niso enakomerno porazdeljena med vsemi sektorji gospodarstva. Največ kršitev delovnopravne zakonodaje v letu 2025 je bilo ugotovljenih v panogah gradbeništvo, kjer je bilo zabeleženih 19,2 odstotka vseh kršitev. Sledijo predelovalne dejavnosti z 11,5 odstotka ter gostinstvo in turizem z 10,4 odstotka ugotovljenih kršitev. Delodajalci iz teh panog morajo biti zato še posebej skrbni pri urejanju svojih delovnih razmerij.

---

5. Postopek ob zavrnitvi in globe za opustitev prijave delovnega mesta

Kaj se zgodi, če Zavod ugotovi razloge za zavrnitev objave prostega delovnega mesta? V takem primeru postopek ni zgolj neformalno ustavljen. Če Zavod zavrne javno objavo prostega delovnega mesta, mora o tem izdati formalno upravno odločbo, s čimer se zagotavlja pravna varnost delodajalcev. Delodajalec ima možnost pritožbe, vendar pritožba zoper odločbo o zavrnitvi javne objave ne zadrži njene izvršitve. To v praksi pomeni, da delovno mesto med celotnim pritožbenim postopkom ostane neobjavljeno, kar lahko resno upočasni kadrovske procese v podjetju.

Poleg same zavrnitve objave pa zakonodaja predvideva tudi finančne sankcije za tiste delodajalce, ki bi se poskušali obvezni prijavi delovnega mesta v celoti izogniti. Za prekršek, ko delodajalec Zavodu ne pošlje obvezne prijave prostega delovnega mesta, kadar je to zakonsko zahtevano, veljajo naslednje globe:

1. Za pravno osebo ali samostojnega podjetnika z 10 ali manj zaposlenimi je predpisana globa v višini 400 evrov.
2. Za večje delodajalce z več kot 10 zaposlenimi se za opustitev prijave prostega delovnega mesta izreče globa v višini 800 evrov.
3. Odgovorna oseba delodajalca se za enak prekršek kaznuje z globo v višini 100 evrov.

---

Zaključek: Kako zagotoviti nemoteno zaposlovanje

Nova pravila, ki jih prinaša novela ZUTD-I, jasno kažejo, da postaja skladnost poslovanja z delovnopravno zakonodajo eden ključnih pogojev za nemoteno kadrovanje. Delodajalci morajo dosledno spoštovati vse predpise na področju delovnih razmerij, saj lahko vsaka ugotovljena kršitev ali uveden postopek trajno onemogoči pridobivanje novih kadrov preko Zavoda. To lahko v času pomanjkanja delovne sile pomeni resno grožnjo za nemoteno poslovanje celotnega podjetja.

Sistematično preverjanje lastnih kadrovskih postopkov, redno izplačevanje vseh obveznosti iz delovnega razmerja ter pravočasno odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti so edina pot, da se podjetje izogne uvrstitvi v evidenco z negativnimi referencami. LexPro Team svetuje delodajalcem, da redno pregledujejo svoje kadrovske evidence in zagotavljajo popolno skladnost z zakonodajo, še preden se odločijo za objavo novih prostih delovnih mest.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Portal GOV.SI
• Data d.o.o.
• Računovodstvo.net
• Vlada Republike Slovenije – vir: vlada.si
• Delavska svetovalnica
• Računovodstvo.net
• ILO (Mednarodna organizacija za delo)
• Inšpektorat RS za delo