Izobraževanje v lastnem interesu delavca: Pravice do odsotnosti in obveznosti delodajalca

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• ZDR-1 delavcu zagotavlja pravico do odsotnosti na dan, ko prvič opravlja izpit, tudi v lastnem interesu.
• Odsotnost zaradi izobraževanja v lastnem interesu je praviloma neplačana, razen če je dogovorjeno drugače.
• Brez pisne pogodbe o izobraževanju delodajalec ni dolžan kriti stroškov šolnine, prevoza ali literature.
• Za dolgotrajnejši študij v lastnem interesu se lahko stranki dogovorita za suspenz pogodbe o zaposlitvi.

---

1. Zakonski okvir izobraževanja v lastnem interesu

V slovenskem delovnem pravu je področje pridobivanja novih znanj zaposlenih natančno regulirano, saj predstavlja pomemben dejavnik za dolgoročni razvoj podjetij. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v svojih 170. in 171. členih ureja celotno področje izobraževanja zaposlenih ter njihovo pravico do odsotnosti z dela. Delodajalci se v praksi pogosto srečujejo z vprašanjem, kako pravilno ravnati, ko zaposleni izrazi željo po šolanju, ki ni neposredno povezano z njegovim trenutnim delom. Razumevanje teh zakonskih določb je ključno za zakonito vodenje kadrovskih postopkov in preprečevanje morebitnih nesporazumov med delodajalcem in zaposlenimi.

Zakonodaja jasno razmejuje izobraževanje v interesu delodajalca in izobraževanje v lastnem interesu delavca, pri čemer prinaša različne finančne in organizacijske posledice. Pomembno je poudariti, da pravica do odsotnosti zaradi izobraževanja po ZDR-1 pripada tudi delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega. Delodajalci morajo biti pri tem pozorni na enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, ne glede na obseg njihovega delovnega časa. Pravilna interpretacija zakona omogoča nemoteno načrtovanje delovnih procesov tudi v času, ko se zaposleni izobražujejo v svojem prostem času.

---

2. Pravica do odsotnosti za opravljanje izpitov

Ta pravica do odsotnosti z dela je ena temeljnih pravic, ki jo delavcu zagotavlja zakonodaja za namen njegovega strokovnega ali osebnega razvoja. Delavec ima po prvem odstavku 171. člena ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Ta pravica velja ne glede na to, ali se izobražuje v interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Vendar pa prvi odstavek 171. člena ZDR-1 določa zgolj pravico do odsotnosti z dela, ne opredeljuje pa, ali je ta odsotnost plačana ali neplačana, kar pogosto povzroča zmedo pri delodajalcih pri obračunu plač.

Če se delavec izobražuje v lastnem interesu in nima sklenjene posebne pogodbe o izobraževanju, ima po drugem odstavku 171. člena ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela le ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Ta pravica je torej strogo omejena na same izpitne dni, ko se preverja delavčevo znanje. V praksi se kot dan opravljanja izpita šteje tudi dan zagovora diplomskega dela, magistrske naloge ali doktorske disertacije. Za te specifične dni mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z delovnega mesta, ne more pa delavec zahtevati odsotnosti za učenje pred izpitom.

Za izobraževanje v lastnem interesu ZDR-1 ne določa pravice do nadomestila plače, kar pomeni, da gre praviloma za neplačano odsotnost z dela. Čas, ki ga delavec porabi za izobraževanje v lastnem interesu, se ne šteje v njegov redni delovni čas. Če delavec opravlja izpit drugič ali večkrat, torej v primeru popravnih izpitov, nima več zakonske pravice do odsotnosti z dela po 171. členu ZDR-1. Izjema velja le, če je to ugodneje določeno v kolektivni pogodbi ali internih aktih delodajalca.

Če se delavec izobražuje v interesu delodajalca (napotitev po 170. členu), mu po tretjem odstavku 171. člena ZDR-1 pripada plačana odsotnost z dela (nadomestilo plače) za dneve opravljanja izpitov. Nadomestilo plače za čas plačane odsotnosti zaradi izobraževanja v interesu delodajalca znaša 100 % povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih. Ta primerjava jasno kaže, da je finančno breme izobraževanja v lastnem interesu primarno na strani delavca, razen če se stranki dogovorita drugače s posebno pogodbo.

---

3. Financiranje in sklenitev pogodbe o izobraževanju

Omenjeni dogovor med delavcem in delodajalcem se lahko sklene kljub temu, da zakonodaja delodajalcu ne nalaga finančnih obveznosti pri izobraževanju v lastnem interesu delavca. Izobraževanje se namreč lahko financira ali omogoči s strani delodajalca prostovoljno. Številna podjetja se odločijo za to možnost z namenom motiviranja kadrov in dolgoročnega zadržanja zaposlenih, ki si želijo pridobiti dodatna znanja. V takšnih primerih se medsebojne pravice in obveznosti opredelijo v pisni pogodbi o izobraževanju. Brez takšnega dokumenta so delodajalci izpostavljeni tveganju nejasnih pričakovanj in morebitnih finančnih izgub.

V pogodbi o izobraževanju za potrebe lastnega interesa se lahko stranki dogovorita za delno ali celotno kritje stroškov (npr. šolnine), določeno število dni študijskega dopusta in obveznost delavca, da po končanem izobraževanju ostane zaposlen v podjetju. To je običajen varovalni mehanizem, s katerim delodajalec zavaruje svojo investicijo v zaposlenega.

Če se delavec izobražuje v lastnem interesu in nima sklenjene pogodbe o izobraževanju, mu delodajalec ni dolžan kriti nikakršnih stroškov, kot so kotizacije, šolnine, prevoz ali literatura. Vsi ti stroški v celoti bremenijo delavca, ki se je za študij odločil samostojno. Če delavec samoiniciativno kandidira za izobraževanje, to delodajalca ne zavezuje k napotitvi ali kritju stroškov, vendar mora delodajalec pretehtati, ali bo delavec brez teh znanj še lahko opravljal delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

---

4. Posebnosti v kolektivnih pogodbah in vračilo prispevkov

Poleg individualnih pogodb pa splošni zakonski okvir pogosto dopolnjujejo kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za delodajalce prinašajo dodatne obveznosti ali možnosti urejanja odnosov. Kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. Kolektivna pogodba za lesarstvo) pogosto urejajo možnost neplačane odsotnosti z dela za namen izobraževanja v lastnem interesu. Delodajalci morajo zato vedno preveriti, katera kolektivna pogodba zavezuje njihovo podjetje in kakšne posebne določbe vsebuje glede izobraževanja, saj lahko te določbe precej odstopajo od splošnih pravil ZDR-1.

Po Kolektivni pogodbi za lesarstvo ima delavec pravico do odsotnosti brez nadomestila plače (neplačana odsotnost) med drugim tudi za namen izobraževanja v lastnem interesu. Vendar ta pravica ni neomejena in brezpogojna, saj mora delodajalec še vedno zagotoviti nemoten potek dela v podjetju. V primeru neplačane odsotnosti lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev plačanih davkov in prispevkov za čas odsotnosti, če tako določa kolektivna pogodba. To je pomemben finančni vidik, ki ga morata obe strani upoštevati pred nastopom odsotnosti, saj lahko znatno vpliva na stroške samega izobraževanja.

---

5. Postopek odobritve odsotnosti in možnost suspenza pogodbe

Za uveljavljanje teh pravic do neplačane odsotnosti, ki jih določajo kolektivne pogodbe ali zakon, je treba izvesti formalni postopek, ki zagotavlja pravno varnost obeh strank. Postopek se začne na pobudo delavca, delodajalec pa mora vsako zahtevo obravnavati individualno in v skladu z internimi pravili ter kolektivno pogodbo. Pravilna izvedba postopka preprečuje motnje v delovnem procesu in zagotavlja transparentnost.

Za odobritev neplačane odsotnosti mora delavec najprej zaprositi v pisni obliki. Odsotnost nato odobri poslovodni organ delodajalca, praviloma takrat, ko odsotnosti ni mogoče uresničiti iz rednega letnega dopusta. Delodajalec lahko zahtevo za neplačano odsotnost zaradi izobraževanja v lastnem interesu tudi zavrne, če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.

Če se delavec in delodajalec dogovorita za dolgotrajnejšo odsotnost zaradi študija v lastnem interesu (npr. študij v tujini), se lahko dogovorita za suspenz pogodbe o zaposlitvi. V času suspenza pogodbe o zaposlitvi se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja začasno ne izvajajo, vendar pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, delodajalec pa je v tem času ne more redno odpovedati.

---

Zaključek in priporočila za delodajalce

Ne glede na to, ali se odločite za suspenz pogodbe ali krajšo neplačano odsotnost, izobraževanje zaposlenih v lastnem interesu prinaša koristi obema stranema, vendar le, če so pravila igre jasna že od začetka. LexPro Team delodajalcem svetuje, da pravice in obveznosti glede izobraževanja v lastnem interesu vedno vnaprej uredijo s pisnim dogovorom. S tem se izognejo morebitnim nesporazumom glede kritja stroškov, koriščenja študijskega dopusta in obveznosti po zaključku šolanja. Jasna pravila krepijo zaupanje med delodajalcem in zaposlenimi ter omogočajo nemoteno izvajanje delovnih procesov v podjetju.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije
• Data d.o.o.
• Računovodstvo.net