Pogodba o izobraževanju delavca: Pravice in obveznosti

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Delodajalec v celoti krije stroške in prizna delovni čas, če delavca napoti na izobraževanje zaradi potreb delovnega procesa.
• Zaveza delavca, da po izobraževanju ostane zaposlen pri delodajalcu, mora biti sorazmerna in ustavno dopustna.
• Ustna pogodba o izobraževanju je veljavna, vendar LexPro Team priporoča pisno obliko zaradi dokazovanja.
• Kolektivne pogodbe na ožji ravni ne smejo določati manj ugodnih pravic glede povračila stroškov kot panožna pogodba.

---

1. Pravica in dolžnost do izobraževanja

Po prvem odstavku 170. člena ZDR-1 ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa. Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z njim možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Delodajalec ima pravico delavca napotiti na izobraževanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.

Če delavec neutemeljeno odkloni napotitev na izobraževanje, ki ustreza zakonskim namenom, se to lahko šteje za kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. V času čakanja na delo doma zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom ZDR-1. V tem času ima pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom ZDR-1.

---

2. Oblika in vsebina pogodbe o izobraževanju

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne zahteva obvezne pisne oblike za pogodbo o izobraževanju, zato je pravno veljaven tudi usten dogovor. LexPro Team kljub temu priporoča pisno obliko zaradi lažjega dokazovanja. Trajanje in potek izobraževanja ter pravice strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju ali s kolektivno pogodbo.

Pogodba o izobraževanju je posebna pogodba delovnega prava. Zanjo veljajo temeljna delovnopravna načela, vključno z omejitvijo avtonomije pogodbenih strank, glede neurejenih vprašanj pa se smiselno uporablja Obligacijski zakonik. Kolektivne pogodbe na ožji ravni ne smejo določati manj ugodnih pravic ali večjih obveznosti za delavca glede povračila stroškov izobraževanja, kot jih določa panožna kolektivna pogodba.

---

3. Stroški, delovni čas in odsotnost z dela

Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje zaradi potreb delovnega procesa ali v izogib odpovedi, nosi stroške izobraževanja delodajalec. Krije dejansko nastale stroške prevoza, kotizacije, šolnine, prehrane in bivanja. Čas izobraževanja, na katerega delodajalec napoti delavca v interesu delovnega procesa, se šteje v delovni čas.

Delavec, ki se izobražuje v skladu s 170. členom ZDR-1 ali v lastnem interesu, ima po 171. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Če pravica do odsotnosti ni podrobneje določena s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o izobraževanju, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Če se delavec izobražuje v interesu delovnega procesa, je ta odsotnost plačana.

---

4. Zaveza o ohranitvi zaposlitve in vračilo stroškov

V pogodbi o izobraževanju se stranki lahko dogovorita, da mora delavec po zaključenem izobraževanju določen čas ostati zaposlen pri delodajalcu, sicer mora povrniti sorazmeren del stroškov. Zaveza delavca mora biti sorazmerna in ne sme pomeniti neustavnega posega v svobodo dela ali kršiti načela enakovrednosti dajatev. Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi Pdp 1164/2009 presodilo, da je določba pogodbe, ki je delavca po 13-mesečni odsotnosti zavezovala k petletni zaposlitvi, nična zaradi nesorazmernosti.

Če delavec ne dokonča izobraževanja v dogovorjenem roku po lastni krivdi, se šteje, da svoje obveznosti ni izpolnil, delodajalec pa lahko zahteva povračilo stroškov. Če delovno razmerje preneha po krivdi delodajalca, je delavec prost svojih obveznosti. Prav tako delavec ni dolžan povrniti stroškov, če se šola v interesu delodajalca, ta pa ga po zaključenem izobraževanju ne razporedi na ustrezno delovno mesto.

Viri

• Računovodstvo.net
• Data d.o.o.
• Atama
• Sodna praksa
• Informiran.si
• Uradni list Republike Slovenije