Usposabljanje tujih delavcev za varno delo: Premoščanje jezikovnih ovir in zakonske zahteve
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Delež tujih zaposlenih v Sloveniji je v letu 2025 dosegel 15,7 odstotka.
- Zakonodaja zahteva prevod varnostnih listov in navodil v jezik, ki ga delavec razume.
- Globe za kršitve varnosti in zdravja pri delu znašajo do 40.000 evrov za podjetje.
- Zgolj formalno usposabljanje in prevajanje s strani neusposobljenih sodelavcev ne zadoščata.
1. Strukturne spremembe trga dela in varnostna tveganja
Delež tujih zaposlenih v Sloveniji je v letu 2025 znašal že 15,7 odstotka, kar pomeni približno 147.000 zaposlenih tujih državljanov. Zaposlovanje tuje delovne sile ni več obrobno vprašanje, temveč strukturni element slovenskega trga dela. Tuji delavci so pogosto skoncentrirani v delovno intenzivnih panogah. To so predvsem gradbeništvo, predelovalna dejavnost, promet in gostinstvo. V teh panogah so tveganja za poškodbe pri delu statistično višja.
Jezikovne ovire so eden najpogosteje spregledanih vzrokov za resne poškodbe pri delu. Delavci zaradi nerazumevanja ne morejo pravilno slediti navodilom za varno delo. Pomanjkljivo ali neustrezno usposabljanje tujih delavcev neposredno povečuje tveganje za nastanek delovnih nesreč. Za delodajalce to predstavlja resno varnostno in pravno tveganje.
2. Zakonske obveznosti delodajalca po ZVZD-1 in ZZSDT
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 38. členu določa jasne obveznosti. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije ali novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) dodatno določa pogoje za zaposlovanje državljanov tretjih držav. Delodajalci so dolžni spoštovati vse delovnopravne in varnostne predpise, ki veljajo za domače delavce.
Tretji odstavek 26. člena ZVZD-1 izrecno določa, da mora delodajalec zagotoviti prevod varnostnih listov in drugih navodil za delo v jezik, ki ga delavec razume, kadar je to potrebno. Neizpolnjevanje teh zahtev prinaša stroge sankcije. ZVZD-1 določa visoke globe za delodajalce, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev glede varnosti in zdravja pri delu. Globe za delodajalce se gibljejo od 2.000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 500 do 4.000 evrov.
Delodajalec mora inšpekciji za delo takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom. Enako velja za nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni.
3. Ugotovitve inšpektorata za delo in poostren nadzor
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) redno ugotavlja visoko stopnjo neskladnosti. V svojem Poročilu o delu za leto 2025, ki ga je Vladi RS posredoval v letu 2026, je inšpektorat ugotovil skupno 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov. Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2025 v okviru 5.091 pregledov ugotovili 9.623 kršitev. Največ nepravilnosti je bilo zaznanih v gradbeništvu, kamor je odpadlo 29,3 odstotka vseh kršitev.
Posledice pomanjkljive varnosti so pogosto tragične. Podatki kažejo, da je bilo med 21 smrtno ponesrečenimi delavci v letu 2025 kar 6 državljanov Bosne in Hercegovine. To neposredno opozarja na pomen usposabljanja v razumljivem jeziku.
Nadzor se v letu 2026 nadaljuje z usmerjeno akcijo reprezentativni vzorec. Inšpektorat skozi celotno leto preverja ključne dejavnike tveganja. Preverjajo usposabljanje delavcev za varno delo in zagotavljanje zdravstvenih pregledov. Inšpektorji nadzirajo tudi brezhibnost delovne opreme, ustreznost osebne varovalne opreme in izvajanje varnostnih ukrepov na gradbiščih ter v drugih delovnih okoljih.
4. Pasti formalnega usposabljanja in neustreznega prevajanja
Inšpektorji za delo v nadzorih opozarjajo, da zgolj formalno izvedeno usposabljanje brez vsebinske prilagoditve in preverjanja razumevanja ne zadostuje za izpolnitev zakonskih obveznosti. Podpis na izjavi ne zagotavlja dejanske varnosti. Inšpektorat opozarja, da se problematika glede usposabljanja tujih delavcev močno povečuje. To velja predvsem za delavce, ki prihajajo iz različnih držav, kot so Albanija, Nepal, Filipini in Pakistan, in ne govorijo slovenskega ali angleškega jezika.
Delodajalci pogosto izberejo bližnjico. Pri usposabljanju delavcev, ki ne razumejo slovenskega jezika, se zanašajo na preprosto prevajanje s strani sodelavca. Ta sodelavec običajno ni strokovno usposobljen za varnost pri delu. Takšen pristop v praksi pogosto ne zadošča za zagotavljanje dejanskega razumevanja specifičnih strokovnih izrazov in varnostnih navodil.
Na to problematiko opozarjajo tudi sindikati. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu leta 2026 izpostavila potrebo po dopolnitvi ZVZD-1. Sindikati zahtevajo izrecno določbo, da mora biti usposabljanje delavca v jeziku, ki ga ta dejansko razume. Prav tako predlagajo, da mora izvajalec na delovnem mestu praktično preizkusiti delavčevo razumevanje.
5. Praktični ukrepi in integracija na delovnem mestu
Za zagotavljanje dejanske varnosti strokovnjaki priporočajo uporabo vizualnih pripomočkov, slikovnih gradiv ter prevodov ključnih varnostnih navodil. Delodajalec mora za vsakega zaposlenega voditi evidenco o usposobljenosti za varno delo. To evidenco mora v primeru inšpekcijskega nadzora predložiti kot dokaz o opravljenem usposabljanju.
Zakonodaja zahteva tudi redno obnavljanje znanja. Delodajalec je dolžan zagotoviti občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo na delovnih mestih z večjimi tveganji. Roki za občasne preizkuse ne smejo biti daljši od dveh let.
Dolgoročna rešitev presega zgolj prevajanje navodil. Integracija in učenje jezika delovnega okolja sta ključna za varno opravljanje dela. Šibko znanje jezika neposredno vpliva na varnost, produktivnost ter zmanjšuje socialno vključenost tujih delavcev. Andragoški center Slovenije v okviru projekta Jezik na delovnem mestu, ki ga podpira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, delodajalcem nudi strokovno podporo. Na voljo so gradiva za učenje slovenščine kot drugega jezika na delovnem mestu.
LexPro Team svetuje delodajalcem sistemski pristop k usposabljanju. Zanašanje na improvizirane prevode in formalne podpise predstavlja preveliko tveganje. Prilagoditev usposabljanja dejanskim jezikovnim zmožnostim zaposlenih je edini način za izpolnitev zakonskih zahtev in preprečevanje delovnih nesreč.
Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.Potrebujete pomoč pri konkretnem primeru? LexPro nudi delovnopravno svetovanje za delodajalce, kadrovsko svetovanje in pravno svetovanje.
Oznake
Preberite tudi
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.