Promocija zdravja na delovnem mestu: Nove smernice in obveznosti delodajalcev

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• ZVZD-1 zahteva načrtovanje promocije zdravja in zagotovitev sredstev v izjavi o varnosti.
• Za opustitev načrtovanja promocije zdravja delodajalcu preti globa od 2.000 do 40.000 evrov.
• Smernice iz marca 2026 prinašajo nove vsebine o duševnem zdravju, stresu in rabi digitalnih tehnologij.
• Udeležba zaposlenih v aktivnostih promocije zdravja je prostovoljna, saj je to njihova zasebna stvar.
• Mikro podjetja z do 10 zaposlenimi lahko pripravijo prilagojen in poenostavljen načrt promocije zdravja.

---

1. Uvod v prenovljene obveznosti

Ministrstvo za zdravje je marca 2026 objavilo posodobljene Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Pobuda za prenovo je izšla iz praktičnih potreb delodajalcev. V proces je bilo vključenih več kot 200 posameznikov iz več kot 100 organizacij.

Promocija zdravja na delovnem mestu je opredeljena kot sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi. Delodajalec jih izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

---

2. Zakonske zahteve in sankcije

Te aktivnosti imajo strogo zakonsko podlago. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 6. členu določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Po 32. členu ZVZD-1 mora delodajalec promocijo zdravja načrtovati, zanjo zagotoviti potrebna sredstva ter določiti način spremljanja njenega izvajanja.

Sankcije za neizpolnjevanje so visoke. Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu. Ista globa velja, če delodajalec zanjo ne zagotovi sredstev ali načina spremljanja. Odgovorna oseba delodajalca se za opustitev načrtovanja ali izvajanja promocije zdravja kaznuje z globo od 500 do 4.000 evrov.

---

3. Duševno zdravje in digitalna tveganja

Izogibanje globam zahteva poznavanje novih usmeritev. Prenovljene smernice iz leta 2026 vključujejo posodobljene vsebine o duševnem zdravju. Dokument obravnava doživljanje stresa na delovnem mestu, psihosocialna tveganja in problematično rabo digitalnih tehnologij.

Spremenjen je tudi pogled na nekatere specifične težave. Posodobljene smernice iz leta 2026 problematiko alkohola na delovnem mestu umeščajo v širši okvir duševnega zdravja in delovnih pogojev. Poudarjajo sistemski pristop namesto zgolj individualne odgovornosti.

---

4. Sedem korakov in ravni ukrepov

Takšen sistemski pristop zahteva strukturirano izvajanje. Uspešen načrt promocije zdravja mora vedno izhajati iz ocene potreb oziroma analize dejanskega stanja v posamezni delovni organizaciji.

Proces izvajanja promocije zdravja obsega sedem korakov:

• začetek aktivnosti,
• ocenjevanje potreb,
• priprava načrta in programa,
• izvajanje programa,
• spremljanje in vrednotenje,
• prilagoditev,
• ponovna ocena potreb.

Načrt mora vključevati različne vrste ukrepov. Organizacijski ukrepi vključujejo prilagoditve dela, kot so omogočanje gibljivega delovnega časa in prilagodljivih delovnih mest, vključno z delom na domu. Okoljski ukrepi se nanašajo na spremembe v fizičnem delovnem okolju. Primer je uvajanje ergonomsko prilagojenih delovnih mest za preprečevanje dolgotrajnega sedenja. Individualni ukrepi so usmerjeni v spodbujanje zdravih navad zaposlenih, kot so programi telesne vadbe, ponudba zdrave prehrane in usposabljanja za obvladovanje stresa.

---

5. Prilagoditve za manjše subjekte in vloga komunikacije

Obseg teh ukrepov je odvisen od velikosti subjekta. Za mikro podjetja z do 10 zaposlenimi velja, da smernice upoštevajo smiselno in lahko pripravijo prilagojen ter poenostavljen načrt. Samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo delavcev, niso dolžne sprejeti pisnega načrta promocije zdravja. Morajo pa podati pisno izjavo, da so seznanjene s smernicami.

Pri vseh delodajalcih je za uspeh ključna komunikacija. Inšpektorat RS za delo opozarja, da je nizka raven komunikacije v odnosu med delavci in delodajalcem trenutno vodilni problem pri ugotavljanju in odpravljanju tveganj. Kljub dialogu pa udeležba zaposlenih v kateri koli aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu ostaja prostovoljna. Življenjski slog delavca je njegova zasebna stvar.

---

Zaključek

Prostovoljnost udeležbe ne zmanjšuje osnovnih obveznosti podjetja. Inšpektorat poudarja, da promocije zdravja ni smiselno izvajati, če delodajalec hkrati ne zagotavlja varnega in zdravega delovnega okolja.

Kljub zahtevnosti se ukrepanje obrestuje. Sistematično vlaganje v zdravje delavcev dolgoročno prispeva k ohranjanju njihove delovne sposobnosti in zmanjševanju absentizma. LexPro Team delodajalcem svetuje dosledno uskladitev internih aktov z novimi smernicami. S tem podjetje izpolni zakonske zahteve in postavi temelje za stabilno poslovanje.

Viri

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Portal GOV.SI
• Portal GOV.SI
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)