Izjava o varnosti z oceno tveganja: Obveznosti delodajalcev in najpogostejše napake
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Izjava o varnosti z oceno tveganja je obvezna za vse s.p. in d.o.o., ki imajo vsaj enega zaposlenega.
- Skoraj 26 odstotkov kršitev s področja varnosti pri delu v letu 2025 se je nanašalo na neustrezno vsebino ocen tveganja.
- Delodajalec ohranja polno kazensko in odškodninsko odgovornost, tudi če dokument pripravi zunanji izvajalec.
- Spremembe delovnega procesa ali zaposlitev delavca z drugačnimi telesnimi lastnostmi zahtevajo takojšnjo revizijo.
1. Osnovne zakonske obveznosti delodajalcev
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je osrednji zakonski predpis. Ureja pravice in dolžnosti delodajalcev ter delavcev glede zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja v Sloveniji. Po določbah ZVZD-1 mora vsak delodajalec pisno oceniti tveganja. Zajemati mora vsa tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri svojem delu.
Obveznost izdelave in sprejetja pisne izjave o varnosti z oceno tveganja velja za vse delodajalce. To vključuje samostojne podjetnike in družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo vsaj enega zaposlenega. Izjava o varnosti z oceno tveganja je uradni dokument. Z njim delodajalec pisno potrdi, da je izvedel ocenjevanje tveganj in določil ukrepe za zagotavljanje varnosti. Delodajalec mora zagotoviti, da je izjava izdelana pred začetkom dela delavcev. Dokument mora biti vsem zaposlenim vedno dostopen.
2. Ugotovitve inšpekcijskega nadzora v letu 2025
Stanje na področju varnosti pri delu razkrivajo uradni podatki nadzornih organov. V letu 2025 je Inšpektorat Republike Slovenije za delo opravil skupno 11.247 inšpekcijskih pregledov. Pri tem je ugotovil 18.215 kršitev zakonodaje in izdal 8.015 ukrepov. Na področju varnosti in zdravja pri delu je inšpektorat v letu 2025 opravil 5.091 pregledov. Ugotovil je 9.623 kršitev predpisov.
Skoraj 26 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu se je nanašalo na postopke ocenjevanja tveganj. Najpogostejša težava je bila neustrezna vsebina ocene tveganja. Inšpektorji so v letu 2025 na področju varnosti in zdravja pri delu izdali 3.849 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Med njimi je bilo 1.531 ureditvenih in prepovednih odločb, kar pomeni strog nadzor nad izvajanjem predpisov. Posledice neustrezne varnosti so merljive. Delodajalci so v letu 2025 prijavili 14.189 nezgod v zvezi z delom ter 47 nevarnih pojavov.
3. Najpogostejše napake v praksi
Praksa kaže ponavljajoče se vzorce pri upravljanju varnostne dokumentacije. Ena najpogostejših napak delodajalcev je napačen odnos do dokumenta. Izjavo o varnosti z oceno tveganja pogosto obravnavajo kot enkratno formalnost ob ustanovitvi podjetja. Dokument bi moral služiti kot živ instrument, ki se nenehno prilagaja spremembam.
Druga pogosta nepravilnost v praksi je neskladje z realnostjo. Ocena tveganja pogosto ne odraža dejanskega stanja in pogojev dela v podjetju. Inšpektorji takšna neskladja izjemno hitro ugotovijo ob nadzoru delovnih prostorov.
4. Obvezna vsebina in izdelava dokumenta
Področje varstva pri delu poleg ZVZD-1 ureja tudi Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja. Izjava o varnosti z oceno tveganja mora po zakonu vsebovati opredelitev obveznosti in odgovornosti. To velja za vse odgovorne osebe pri delodajalcu ter za same delavce pri zagotavljanju varnosti in zdravja. V izjavi mora delodajalec določiti posebne zdravstvene zahteve. Te zahteve morajo izpolnjevati delavci za določeno delo. Temeljiti morajo na strokovni oceni izvajalca medicine dela. Sestavni del izjave o varnosti z oceno tveganja mora biti tudi zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
Delodajalec lahko izjavo o varnosti z oceno tveganja izdela sam. Pogoj je opravljen strokovni izpit. Lahko pa najame zunanjo strokovno službo z ustreznim dovoljenjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi če izjavo pripravi zunanji izvajalec, delodajalec v celoti ohranja kazensko in odškodninsko odgovornost za varnost in zdravje delavcev pri delu.
5. Revizija, hramba in obveščanje zaposlenih
Delodajalec je zakonsko dolžan dopolniti in popraviti oziroma izvesti revizijo ocene tveganja. To mora storiti vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi niso več zadostni ali ustrezni. Revizija ocene tveganja je obvezna tudi ob spremembi podatkov, na katerih je ocenjevanje temeljilo. Enako velja ob pojavu novih možnosti za izpopolnitev ocenjevanja.
Spremembe v delovnem procesu zahtevajo takojšnjo posodobitev ocene tveganja. To vključuje uvajanje novih strojev, tehnologij, novih delovnih nalog ali spremembe v organizaciji dela. Delodajalec mora opraviti revizijo ocene tveganja tudi ob zaposlitvi določenih oseb. To je nujno, ko je novozaposleni delavec na določenem delovnem mestu po svojih lastnostih bistveno drugačen od prejšnjega delavca. Med te lastnosti spadajo starost, vid ali telesne omejitve.
Delodajalec mora dokumentacijo za izdelavo izjave o varnosti hraniti trajno. Izjavo mora objaviti na običajen način. V delu, ki se nanje nanaša, jo mora posredovati delavcem ob vsaki spremembi ter ob zaposlitvi novih sodelavcev. Ekipa LexPro Team poudarja pomen doslednega izvajanja teh zakonskih zahtev za zakonito poslovanje in varno delovno okolje.
Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.Potrebujete pomoč pri konkretnem primeru? LexPro nudi delovnopravno svetovanje za delodajalce, kadrovsko svetovanje in pravno svetovanje.
Oznake
Preberite tudi
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.