Krajši delovni čas pred upokojitvijo: Kako deluje ukrep 80/90/100 v praksi

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• S 1. 1. 2026 novi 67.b člen ZDR-1 uvaja možnost dela s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo po modelu 80/90/100.
• Dodatnih 10 % osnovne plače nad opravljenim delom (razlika med 80 % dela in 90 % plačila) bremeni delodajalca.
• Za uveljavitev ukrepa je nujno obojestransko soglasje, ki se uredi s pisnim aneksom k pogodbi o zaposlitvi.
• Delavcu v tem ukrepu je po zakonu absolutno prepovedano odrediti nadurno delo ali skleniti drugo pogodbo o delu.
• Za izvajanje ukrepa se uporablja nova zavarovalna podlaga 122, ki zahteva predhodno polno zavarovanje delavca.

---

1. Uvedba ukrepa 80/90/100 v slovensko zakonodajo

S 1. januarjem 2026 se je začel uporabljati novi 67.b člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo, ki je v praksi znan kot ukrep 80/90/100. Zakonska novost prinaša sistemsko možnost za lažji prehod starejših zaposlenih iz aktivnega dela v pokoj.

Ukrep omogoča starejšim delavcem, da delajo 80 % polnega delovnega časa, njihova osnovna plača pa se določi v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Kljub krajšemu delovnemu času se zaposlenemu prizna 100 % pokojninske in delovne dobe. To preprečuje zmanjšanje osnove za odmero pokojnine ob dejanski upokojitvi.

Uveljavitev tega ukrepa ne nastopi avtomatično na podlagi samega zakona. Za njegovo izvajanje je nujno obojestransko soglasje delavca in delodajalca. Spremembo pogodbe o zaposlitvi morata stranki urediti s pisnim aneksom k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

---

2. Pogoji za uveljavitev in starostne meje

V letih 2026 in 2027 lahko ukrep krajšega delovnega časa koristi delavec, ki v tekočem letu dopolni starost 58 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Od leta 2028 se bo zahtevana starost za koriščenje tega ukrepa postopoma zviševala za tri mesece letno. Ta dvig se bo nadaljeval, dokler leta 2035 zahtevana starost ne bo dosegla 60 let.

Prenehanje koriščenja ukrepa 80/90/100 in vrnitev na prejšnje pogoje dela sta mogoča le s soglasjem obeh pogodbenih strank. Samostojna odločitev ene stranke za spremembo pogojev ni mogoča. Za vsako spremembo je treba ponovno doseči obojestransko soglasje.

Zakonodaja določa tudi osebe, ki ukrepa ne morejo koristiti. To velja za poslovodne osebe v enoosebnih družbah in enoosebnih zavodih. Prav tako ukrep ni na voljo osebam, ki so z delodajalcem v sorodstvenem ali povezanem razmerju.

---

3. Stroški delodajalca in plačilo prispevkov

V okviru ukrepa krajšega delovnega časa pred upokojitvijo se finančne obveznosti razdelijo med delodajalca, delavca in državo. Delavec opravlja delo v obsegu 80 % polnega delovnega časa, prejema pa 90 % osnovne plače. Delodajalec in delavec plačata prispevke za socialno varnost od te dejansko izplačane plače, torej od 90 % osnove. Država nato neposredno v pokojninsko blagajno vplača razliko do polne osnove, ki znaša 100 %.

Razlika med dejansko opravljenim delom in izplačano plačo neposredno vpliva na stroške podjetja. Dodatnih 10 % osnovne plače, ki jih delavec prejme nad dejansko opravljenim delom, predstavlja v celoti strošek delodajalca. Ta znesek predstavlja razliko med 80 % opravljenega dela in 90 % prejetega plačila. Delodajalec mora ta strošek v celoti prevzeti sam.

---

4. Nova zavarovalna podlaga 122 in postopek prijave

Za izvajanje ukrepa krajšega delovnega časa pred upokojitvijo je bila s 1. 1. 2026 uvedena nova zavarovalna podlaga 122. Ta podlaga se uradno imenuje »Delavec pred upokojitvijo, ki dela s krajšim delovnim časom 80 %«. Vstop v to podlago je dovoljen le, če je bil delavec pred tem zavarovan s polnim delovnim časom. Delodajalci lahko prehod izvedejo le za delavce, ki so bili predhodno prijavljeni pod šiframi podlag 001, 002, 008, ko zavarovanec ni sam zavezanec za plačilo prispevkov, 013, 016 ali 029.

Zakonodaja izrecno prepoveduje uporabo nove podlage v določenih primerih. Zavarovanje s podlago 122 ni dovoljeno, če je pred tem obstajalo zavarovanje za delovno razmerje z zavarovalnimi podlagami 034, 084, 114 ali 115. Enaka prepoved velja, če je bil delavec predhodno zavarovan pod šifro 008, ko je bil sam zavezanec za plačilo prispevkov. Pred začetkom postopka morajo kadrovske službe natančno preveriti prejšnjo šifro zavarovanja.

Sama prijava v zavarovanje s podlago 122 se izvede z obrazcem M-1. Pri izpolnjevanju obrazca morajo delodajalci paziti na vnos ur, saj se vpiše polni zavarovalni čas. V rubriko 17 se vpiše polni zavarovalni čas delavca, v rubriko 18 pa polni zavarovalni čas delodajalca, torej 36 do 40 ur. Ta vnos je ključen za pravilno uveljavljanje pravic delavca.

---

5. Omejitve dela in pravice iz socialnih zavarovanj

Delodajalci morajo pri izvajanju ukrepa krajšega delovnega časa pred upokojitvijo dosledno upoštevati zakonske omejitve. Za delavca, ki koristi ta ukrep, velja absolutna zakonska prepoved odrejanja nadurnega dela. Prav tako delavec ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela pri istem ali drugem delodajalcu, na primer podjemne pogodbe. Delodajalec mora zato delovne procese organizirati izključno znotraj dogovorjenega krajšega delovnega časa.

Uvedba ukrepa vpliva tudi na nekatere pravice iz socialnih zavarovanj. Pravice iz drugih socialnih zavarovanj, kot so bolniško nadomestilo, starševski dopust in zavarovanje za primer brezposelnosti, delavcu pripadajo v obsegu 80 %. Ta obseg natančno ustreza njegovi dejanski delovni obveznosti. Delodajalci morajo te omejitve upoštevati pri načrtovanju odsotnosti in obveščanju delavcev o njihovih pravicah.

---

6. Urejanje dopusta, regresa in zahtevkov za refundacijo

Uvedba krajšega delovnega časa po ukrepu 80/90/100 vpliva na nekatere pravice delavca iz delovnega razmerja. Delavec, ki koristi ta ukrep, ohrani pravico do celotnega regresa za letni dopust. Število dni letnega dopusta se določi glede na razporeditev delovnih dni v tednu. Delodajalec mora delavcu v vsakem primeru zagotoviti najmanj štiri tedne letnega dopusta na leto.

Posebnosti nastanejo tudi pri uveljavljanju zahtevkov za refundacijo nadomestil plač. Ker za delavce z novo zavarovalno podlago 122 velja nižji dejanski in mesečni fond ur, ki znaša 80 % polne obveznosti, običajen postopek ne zadostuje. Delodajalci morajo zahtevke za refundacijo za te zaposlene oddati na ločenem eZahtevku prek portala SPOT.

---

Zaključek

Ukrep 80/90/100 delodajalcem prinaša dodatne finančne stroške in nove administrativne obveznosti. Razlika med opravljenim delom in izplačano plačo namreč neposredno bremeni podjetje. Kljub temu pa ta zakonska rešitev omogoča lažji in postopen prehod starejših delavcev iz delovnega okolja v upokojitev. S tem se ohranja dragoceno znanje znotraj kolektiva, hkrati pa se zmanjšuje obremenitev starejšega kadra.

Uvedba krajšega delovnega časa po 67.b členu ZDR-1 zahteva premišljen pristop vodstva. Ukrep se ne izvaja avtomatično, saj je zanj vedno potrebno obojestransko soglasje delavca in delodajalca. Prav tako je morebitna vrnitev na prejšnje pogoje dela mogoča le ob pisnem strinjanju obeh vpletenih strank. LexPro Team svetuje, da delodajalci pred podpisom aneksa natančno ocenijo vpliv na organizacijo delovnega procesa.

Viri

• Združenje delodajalcev Slovenije
• HRM revija
• Portal SPOT
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
• Računovodja.com
• K&P d.o.o.
• Žurnal24
• Cekin.si