Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev po novem ZIURS

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Zakon ZIURS zaradi ustavne presoje sindikatov v juliju 2026 še ni objavljen in še ne velja.
• Pogodba o zaposlitvi bo po novem prenehala po samem zakonu z dnem izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
• Delavec lahko 90 dni prej predlaga nadaljevanje dela, delodajalec pa se mora opredeliti v 30 dneh.
• Nova ureditev ukinja delno pokojnino in uvaja dvojni status s 100-odstotnim izplačilom pokojnine ob delu.

---

1. Trenutni status zakona ZIURS in ustavna presoja

Državni zbor Republike Slovenije je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Gre za obsežen paket sprememb, ki neposredno posega v besedila desetih zakonov na davčnem, delovnopravnem, pokojninskem in socialnovarstvenem področju.

Kljub temu pa zakon v juliju 2026 še ni objavljen v Uradnem listu in zato še ne velja. Razlog za to je pravna zadržanost postopka. Reprezentativne sindikalne centrale so namreč 12. junija 2026 na Ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Dokler Ustavno sodišče o tej zahtevi ne odloči, zakon ne more stopiti v veljavo, kar za delodajalce pomeni obdobje negotovosti, na katerega pa se morajo kljub temu vnaprej pripraviti.

---

2. Avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi po novem 119.a členu ZDR-1

Ključna novost, ki jo prinaša ZIURS na področju delovnih razmerij, je uvedba novega 119.a člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta člen spreminja uveljavljeni koncept varstva starejših delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Skladno z novo določbo pogodba o zaposlitvi delavcu praviloma preneha veljati po samem zakonu z dnem, ko ta izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. To pomeni, da delodajalcu za prekinitev delovnega razmerja ne bo več treba izpeljati zapletenih postopkov redne odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.

Za pravilno uporabo te določbe morajo delodajalci natančno poznati pogoje za starostno upokojitev, ki veljajo v letu 2026. Delavec izpolni pogoje za starostno upokojitev, ko doseže starost 60 let in dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Alternativni pogoj je dosežena starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ko nastopi eden od teh dveh pogojev, se pogodba o zaposlitvi avtomatično izteče, razen če se pogodbeni stranki pravočasno in po predpisanem postopku ne dogovorita drugače.

Ta avtomatizem vpliva na upravljanje s kadri in od kadrovskih služb zahteva natančno vodenje evidenc ter pravočasno načrtovanje nasledstev. Prenehanje pogodbe po samem zakonu pomeni, da delovno razmerje preneha brez potrebe po vročanju odpovednih rokov.

---

3. Postopek in roki za nadaljevanje delovnega razmerja

Čeprav zakon uvaja avtomatično prenehanje, to ne pomeni, da nadaljevanje dela z upokojenim delavcem ni več mogoče. Zakonodajalec je predvidel natančen formalni postopek, ki omogoča ohranitev zaposlitve, če obstaja obojestranski interes. Pobuda za nadaljevanje delovnega razmerja je v celoti na strani delavca, ki mora spoštovati stroge zakonske roke.

Delavec, ki želi delo nadaljevati, mora delodajalcu najpozneje 90 dni pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev predložiti pisni predlog. V tem predlogu lahko delavec predlaga nadaljevanje zaposlitve brez prekinitve, spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

Ko delodajalec prejme delavčev pisni predlog, se začne iztekati 30-dnevni rok za odgovor. Delodajalec se mora do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema. Ta rok je prekluziven in izjemno pomemben za delodajalca. Če se delodajalec v roku 30 dni ne opredeli do predloga, zakon predvideva strogo sankcijo. Šteje se namreč, da se delovno razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji brez prekinitve.

Če se delodajalec odloči, da predlog delavca zavrne, mora to storiti v pisni obliki. V primeru zavrnitve je delavcu zagotovljeno sodno varstvo. Delavec lahko sproži spor pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od prejema odgovora delodajalca, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen.

---

4. Enoletno prehodno obdobje za zaposlene

Posebno pozornost morajo delodajalci nameniti prehodnim določbam zakona, ki urejajo položaj delavcev, ki so pogoje za upokojitev že izpolnili v preteklosti. Za delavce, ki pogoje za starostno upokojitev že izpolnjujejo ob uveljavitvi zakona ali jih bodo izpolnili do 31. decembra 2026, velja enoletno prehodno obdobje. To obdobje je namenjeno prilagoditvi obeh pogodbenih strank na spremenjeno ureditev.

V tem enoletnem prehodnem obdobju se morajo ti delavci z delodajalcem dogovoriti o nadaljevanju delovnega razmerja. Če dogovora ne dosežejo ali če delodajalec ne soglaša z nadaljevanjem dela, jim delovno razmerje po samem zakonu preneha s potekom tega enoletnega obdobja. Ta določba preprečuje, da bi delavci, ki so že dolgo izpolnjevali pogoje, čez noč ostali brez zaposlitve, hkrati pa delodajalcem omogoča, da v enem letu uredijo vsa odprta kadrovska vprašanja s starejšimi zaposlenimi.

---

5. Uvedba dvojnega statusa in 100-odstotno izplačilo pokojnine

Poleg sprememb v delovnopravni zakonodaji ZIURS prinaša tudi ključne spremembe na pokojninskem področju. Zakon uvaja nov 115.a člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim se ukinja institut delne pokojnine. Namesto tega se uvaja tako imenovani dvojni status upokojencev, ki prinaša bistveno ugodnejše finančne pogoje za tiste, ki želijo ostati aktivni na trgu dela.

Nova ureditev dvojnega statusa omogoča, da ima posameznik hkrati status uživalca starostne pokojnine in status zavarovanca v delovnem razmerju. Ob tem mu pripada 100-odstotno izplačilo pokojnine, poleg plače, ki jo prejema za svoje delo. Vendar pa ta pravica ni neomejena in brez pogojev. Zakon postavlja jasne omejitve, ki jih morajo delodajalci in delavci upoštevati.

Do 100-odstotnega izplačila pokojnine ob nadaljnjem delu niso upravičene osebe, ki pogoje za starostno upokojitev izpolnjujejo zgolj z dodano dobo. Prav tako se izplačilo 100-odstotne pokojnine začasno odtegne za čas začasne zadržanosti z dela, ki je daljša od 30 dni. Ta ukrep preprečuje zlorabe sistema v primerih dolgotrajnih zdravstvenih odsotnosti.

Dodatna varovalka se nanaša na plačilo prispevkov. Pravica do izplačila 100-odstotne pokojnine ob delu se ne prizna osebi, ki na dan uveljavitve pravice nima poravnanih vseh prispevkov za socialno varnost. Pomembno je opozoriti tudi na to, da se čas dela med uživanjem 100-odstotne pokojnine ne upošteva za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe pri kasnejših preračunih pokojnine.

Za tiste delavce, ki že prejemajo delno pokojnino po starih predpisih, zakon prinaša avtomatičen prehod. Dosedanjim prejemnikom delne pokojnine bo ZPIZ po uradni dolžnosti začel izplačevati 100-odstotno pokojnino. To se bo zgodilo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona, brez potrebe po vlaganju posebnih zahtevkov s strani delavcev.

---

Zaključek in priporočila za delodajalce

Uveljavitev ZIURS bo prinesla povsem novo dinamiko na področju zaposlovanja starejših delavcev. Delodajalcem svetujemo, da pozorno spremljajo odločitev Ustavnega sodišča in dejansko uveljavitev zakona. Priprave na nove postopke pa se morajo začeti že danes, saj bo prehodno obdobje zahtevalo hitro ukrepanje.

Z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev lahko delodajalec že sedaj pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Svetujemo vam, da izdelate natančno analizo starostne strukture zaposlenih in pravočasno preverite, kateri delavci bodo v kratkem izpolnili pogoje za upokojitev. LexPro Team vam lahko pomaga pri pripravi internih kadrovskih evidenc in optimizaciji postopkov ob uveljavitvi nove zakonodaje.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Moj S.P.
• Ustavno sodišče Republike Slovenije
• Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
• EY Slovenija
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije