Interventni zakon ZIURS na Ustavnem sodišču: kateri ukrepi za delodajalce so na čakanju

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• ZIURS še ni objavljen v Uradnem listu, zato še ni stopil v veljavo in se trenutno še ne uporablja.
• Razvojna kapica bo omejila socialne prispevke pri bruto plači nad 7.500 evrov mesečno.
• Regresni zahtevki ZZZS bodo omejeni le na primere naklepa ali hude malomarnosti delodajalca.
• Pogodba o zaposlitvi se bo ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino prekinila samodejno.

---

1. Uvod: Zakaj ZIURS ostaja na čakanju in kaj to pomeni za delodajalce

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je bil sprejet maja 2026, vendar zaradi ustavne presoje še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker zakon še ni bil objavljen, še ni stopil v veljavo in se trenutno še ne uporablja v praksi. To ustvarja precejšnjo negotovost za delodajalce, ki so že začeli načrtovati kadrovske in finančne prilagoditve na podlagi predlaganih novosti.

LexPro Team opozarja, da morajo podjetja do uradne uveljavitve zakona dosledno spoštovati obstoječo delovnopravno in davčno zakonodajo. Vsi napovedani ukrepi, od davčnih razbremenitev do novih pravil pri upokojevanju, so do končne odločitve pristojnih organov uradno na čakanju.

---

2. Kronologija postopka: Od sprejetja v Državnem zboru do Ustavnega sodišča

Državni zbor Republike Slovenije je Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) sprejel 11. maja 2026 s 47 glasovi za in 35 proti. Kmalu po sprejetju zakona so se začeli vrstiti pritiski za njegovo preverjanje na referendumu. Sindikalne centrale so že 18. maja 2026 v Državni zbor vložile pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS, ki so jo podprle z več kot 47.000 podpisi volivcev.

Državni zbor je na to pobudo odgovoril hitro. Dne 27. maja 2026 je sprejel sklep, s katerim je ugotovil, da razpis zakonodajnega referenduma o ZIURS ni dopusten, ker zakon vsebuje davčne določbe. Pri tem se je zakonodajalec oprl na Ustavo Republike Slovenije. Ta v svojem 90. členu določa, da zakonodajni referendum med drugim ni dopusten o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.

Reprezentativne sindikalne centrale se s takšno razlago niso strinjale. Junija 2026 so se obrnile na Ustavno sodišče RS z zahtevo za oceno ustavnosti sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Ustavno sodišče RS je zahtevo sindikatov obravnavalo pod opravilno številko U-I-106/26. Zadeva je bila ocenjena kot izjemno nujna. Predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin je sejo sklical izjemoma 24. julija 2026, čeprav so med 15. julijem in 10. septembrom običajno sodne počitnice.

Po seji 24. julija 2026 je Ustavno sodišče sporočilo, da je zadeva še v teku. Po neuradnih informacijah pa naj bi sodniki odločitev že sprejeli, a pred uradno objavo poteka pisanje ločenih mnenj in redakcija besedila. Pomembno je poudariti, da Ustavno sodišče v tej fazi presoja le ustavnost sklepa o nedopustnosti referenduma. V tej fazi sodišče še ne more presojati same ustavnosti vsebine zakona, saj ta zaradi neobjave še ne velja.

---

3. Razvojna kapica: Omejitev prispevkov pri višjih plačah in vpliv na dohodnino

Med ukrepi, ki najbolj zanimajo delodajalce, izstopa uvedba tako imenovane razvojne kapice. ZIURS namreč uvaja razvojno kapico, ki omejuje najvišje socialne prispevke pri bruto plači nad 7.500 evrov mesečno. Ta ukrep je namenjen predvsem razbremenitvi visoko kvalificiranih kadrov in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Razvojna kapica bi po ZIURS veljala za vse zavezance in vse vrste obveznih socialnih prispevkov. To pomeni, da bi omejitev veljala za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo ter zaposlovanje. Pri tem je ključno opozoriti na definicijo osnove za obračun teh prispevkov.

Pri razvojni kapici se v osnovo za prispevke ne bi štela le osnovna plača. Upošteval bi se celoten bruto dohodek iz delovnega razmerja, vključno z vsemi dodatki, dežurstvi in izplačili iz naslova delovne uspešnosti. To pomeni, da bi se kapica uporabila takoj, ko bi skupni mesečni prejemki delavca presegli določen prag.

Vendar pa morajo delodajalci pri finančnem načrtovanju upoštevati tudi davčni učinek te novosti. Ker se dohodnina obračunava od bruto plače, zmanjšane za socialne prispevke, bo nižje plačilo prispevkov zaradi razvojne kapice povzročilo višjo davčno osnovo za dohodnino. Neto izplen za delavca zato ne bo enak polnemu znesku privarčevanih prispevkov. Ta podrobnost je izjemno pomembna pri pripravi novih plačnih modelov in pogajanjih z zaposlenimi.

---

4. Omejitev regresnih zahtevkov ZZZS in nova pravila za upokojevanje

Poleg davčnih razbremenitev ZIURS prinaša pomembno omejitev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) proti delodajalcem ob poškodbah pri delu. To področje je za podjetja trenutno vir velikih finančnih tveganj. Po predlagani ureditvi v ZIURS bi ZZZS regresne zahtevke za povračilo stroškov zdravljenja lahko uveljavljal le v primerih, ko je bila poškodba pri delu povzročena z naklepom ali hudo malomarnostjo delodajalca. Višina regresnega zahtevka ZZZS bi bila po novem navzgor strogo omejena na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove.

Zakon hkrati naslavlja problematiko starejših delavcev in uvaja t. i. dvojni status. Ta upokojencem omogoča prejemanje 100 % pokojnine ob sočasnem nadaljevanju dela ali opravljanju dejavnosti. To podjetjem odpira nove možnosti za ohranitev izkušenih kadrov, ki so ključni za stabilnost poslovanja.

Zelo pomembna novost pa se nanaša na prekinitev delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. Po ZIURS se pogodba o zaposlitvi samodejno prekine, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, razen če se delavec in delodajalec pisno dogovorita drugače. Ta ukrep delodajalcem omogoča lažje upravljanje s kadri in lažje načrtovanje nasledstev v podjetju.

---

5. Postopek odločanja delodajalca o nadaljevanju delovnega razmerja po novem

Z uveljavitvijo novih pravil bo moral delodajalec natančno slediti postopku odločanja o morebitnem nadaljevanju sodelovanja z delavcem, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Postopek zahteva formalno komunikacijo in strogo spoštovanje rokov.

Postopek se začne s predlogom delavca za nadaljevanje dela. Delodajalec mora nato preučiti potrebe delovnega procesa in kadrovsko strukturo. O predlogu delavca za nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev se mora delodajalec opredeliti v roku 30 dni. Če se delodajalec v tem roku ne opredeli, se po zakonu šteje, da se razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji in brez prekinitve.

LexPro Team posebej opozarja na pomen 30-dnevnega roka. Zamuda tega roka namreč pomeni samodejno nadaljevanje delovnega razmerja, kar lahko delodajalcem onemogoči načrtovano kadrovsko osvežitev ali reorganizacijo.

---

6. Spremembe za normirane samostojne podjetnike in odlog Zakona o gostinstvu

Novosti pa ne zadevajo le klasičnih delovnih razmerij, saj ZIURS prinaša pomembne spremembe tudi za samostojne podjetnike in turistični sektor. Zakon preureja sistem normiranih odhodkov za samostojne podjetnike, pri čemer se pogoj obveznega zavarovanja za polne normirance skrajša z 9 na 5 mesecev neprekinjenega zavarovanja v letu. To bo olajšalo poslovanje tistim, ki dejavnost šele začenjajo ali jo opravljajo sezonsko.

Za polne normirane s.p. se hkrati uvaja progresivna lestvica priznanih odhodkov z mejo za izstop pri 150.000 evrih prihodkov, nad katero se normirani odhodki ne priznavajo več. To pomeni, da bodo morali uspešnejši normiranci natančneje spremljati svoje prihodke in se pravočasno pripraviti na prehod na ugotavljanje dejanskih odhodkov.

Poleg tega ZIURS začasno odloži uporabo novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do 31. decembra 2026. S tem ukrepom se začasno zamrznejo nove obveznosti glede kratkoročnih najemov, ob tem pa ponudnikom nastanitev daje potreben čas za prilagoditev na strožje pogoje poslovanja.

---

Zaključek: Kako naj ravnajo delodajalci v obdobju negotovosti

Do končne odločitve Ustavnega sodišča in uradne objave zakona v Uradnem listu morajo delodajalci še naprej izvajati dosedanje zakonske obveznosti. Nobenega od navedenih ukrepov trenutno še ni mogoče zakonito uporabiti v praksi. LexPro Team priporoča, da podjetja izkoristijo ta čas negotovosti za pripravo internih aktov in analizo vpliva novih ukrepov na poslovanje.

Priprava na spremembe, kot sta razvojna kapica in nova pravila upokojevanja, bo podjetjem omogočila hitro in nemoteno prilagoditev takoj, ko bo zakon stopil v veljavo. Naša ekipa bo še naprej podrobno spremljala odločitev Ustavnega sodišča in o vseh novostih sproti obveščala delodajalce.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Wikipedija
• Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
• Dnevnik
• RTVSLO
• Strogo zaupno
• Ustavno sodišče RS
• N1 Slovenija
• Moj s.p.