Inšpekcijski nadzor za delo: Kako se delodajalci pripravijo na obisk inšpektorja
Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.
Na kratko
- Inšpektorat za delo je v letu 2025 ugotovil 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov.
- Največ kršitev delovnih razmerij se je v letu 2025 nanašalo na neizplačilo ali zamude pri plačilu za delo.
- Minimalni zakonsko določeni regres za letni dopust v letu 2026 znaša 1.481,88 evrov.
- Globa za neizplačilo regresa za standardne delodajalce znaša od 3.000 do 20.000 evrov.
1. Statistični pregled dela inšpektorata
Vlada Republike Slovenije je 28. maja 2026 sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2025. Na dan 31. decembra 2025 je bilo na inšpektoratu zaposlenih 141 javnih uslužbencev, od tega 108 inšpektorjev. Med njimi je 62 inšpektorjev delovalo v inšpekciji nadzora delovnih razmerij, 39 v inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu ter 7 v socialni inšpekciji. Ti kadrovski viri so se soočili z naraščajočim številom poslovnih subjektov, saj je bilo v Sloveniji v letu 2025 že 248.160 potencialnih subjektov nadzora.
Inšpektorat je v letu 2025 opravil skupno 11.247 inšpekcijskih pregledov. Pri tem so inšpektorji ugotovili 18.215 kršitev in izdali 8.015 ukrepov. Delovanje inšpektorata v veliki meri sprožijo prijave, ki jih je organ v letu 2025 prejel 7.496. Največ teh prijav, natančneje 5.825, se je nanašalo na področje delovnih razmerij, medtem ko so jih 1.373 zabeležili na področju varnosti in zdravja pri delu, 298 pa na področju socialne inšpekcije.
Na področju delovnih razmerij so inšpektorji v letu 2025 opravili 5.943 pregledov in ugotovili 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje, kar je več kot v letu 2024, ko so ugotovili 7.733 kršitev. Na področju varnosti in zdravja pri delu pa so v istem obdobju opravili 5.091 inšpekcijskih nadzorov ter ugotovili 9.623 kršitev. Ti statistični podatki opozarjajo na visoko intenzivnost nadzora in pogostost ugotovljenih nepravilnosti v slovenskem delovnem okolju.
2. Najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerij
Največ nepravilnosti na področju delovnih razmerij se je nanašalo na plačilo za delo. Inšpektorji so na tem področju zabeležili 3.108 kršitev. Te so bile povezane z neizplačilom ali zamudami pri izplačilu plač, dodatkov in regresa. Nadzorniki so pogosto ugotovili tudi neupoštevanje določb o minimalni plači.
Statistika za leto 2025 razkriva, da so nekatere gospodarske panoge izrazito bolj izpostavljene kršitvam. Največ kršitev delovnopravne zakonodaje je bilo ugotovljenih v gradbeništvu, ki predstavlja 19,2 odstotka vseh primerov. Sledijo predelovalne dejavnosti z 11,5 odstotka ter gostinstvo in turizem z 10,4 odstotka. Med najbolj izpostavljenimi sektorji so še promet in skladiščenje z 9,6 odstotka ter trgovina s 5,1 odstotka ugotovljenih kršitev.
3. Varnost in zdravje pri delu ter ocena tveganja
Pri varnosti in zdravju pri delu so kršitve ocenjevanja tveganj predstavljale skoraj 26 % vseh kršitev v letu 2025, pri čemer je šlo največ za neustrezno vsebino dokumentacije. Izjava o varnosti z oceno tveganja ne sme biti le formalnost. Ta dokument mora vedno odražati dejansko stanje varnostnih ukrepov v podjetju.
Drugo ključno področje nadzora je usposobljenost zaposlenih za varno delo. Inšpektorji med obiskom vedno preverjajo dokazila o opravljenem usposabljanju in teste varstva pri delu. Manjkajoča ali nepopolna dokazila o usposabljanju delavcev pomenijo resno tveganje za ugotovitev kršitve. LexPro Team priporoča, da redno preverjate veljavnost teh dokazil za vse zaposlene.
4. Usmerjene akcije in nadzor nad regresom v letu 2026
Programske usmeritve inšpektorata za leto 2026 predvidevajo sistemske nadzore, usmerjene tematske nadzore v dejavnostih z visokim tveganjem ter prioritetne nadzore na podlagi prijav in pobud. Na področju plačila za delo sta načrtovani dve usmerjeni akciji, s katerima bo inšpektorat okrepil nadzor nad izplačevanjem plač, regresa, dodatkov ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Po 1. juliju 2026 bo inšpektorat izvajal usmerjeno akcijo nadzora nad izplačilom regresa za letni dopust. Ta nadzor bo potekal v sodelovanju s FURS, prednostno pa bo usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev.
Minimalni zakonsko določeni znesek regresa za letni dopust v letu 2026 znaša 1.481,88 evrov. Izplačilo regresa po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra, je po ZDR-1 zakonito le v primeru nelikvidnosti delodajalca. To možnost mora hkrati predvidevati tudi kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Za neizplačilo regresa so predpisane visoke globe. Za manjše delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi znaša globa od 1.500 do 8.000 evrov. Za standardne delodajalce pa se kazen giblje od 3.000 do 20.000 evrov.
5. Kako poteka inšpekcijski nadzor in katero dokumentacijo pripraviti
Inšpekcijski nadzor se lahko izvaja po uradni dolžnosti ali na podlagi prejete prijave. Postopek običajno poteka v rednem delovnem času delodajalca. Nadzor se lahko izvede tudi izven tega časa, če delodajalec s tem soglaša ali če je to nujno potrebno za izvedbo postopka.
Pri nadzoru delovnih razmerij inšpektorji preverjajo natančno določeno kadrovsko dokumentacijo. Delodajalec mora predložiti pogodbe o zaposlitvi, potrjene prijave v zavarovanje in interne akte. Obvezno je treba pripraviti tudi plačilne liste ter dokazila o izplačilih plač in prispevkov.
Na področju varnosti in zdravja pri delu inšpektorji preverjajo predvsem dejansko usposobljenost zaposlenih za varno delo. V ta namen je treba predložiti dokazila o opravljenem usposabljanju in opravljene teste varstva pri delu. Urejena dokumentacija omogoča hitrejši in bolj tekoč potek inšpekcijskega pregleda.
Zaključek
Inšpekcijski nadzor ne sme biti razlog za preplah, temveč opomnik za urejenost poslovanja. Preventivna ureditev kadrovske dokumentacije je ključni korak do mirnega poteka obiska inšpektorja. Delodajalci morajo zagotoviti, da so pogodbe o zaposlitvi, interni akti in dokazila o usposobljenosti za varno delo vedno posodobljeni. S sprotnim preverjanjem skladnosti se podjetja izognejo tveganjem in ugotovljenim kršitvam.
Stalna pripravljenost pomeni, da so vsi ključni dokumenti urejeni vnaprej, ne šele ob napovedi nadzora. Inšpektorji lahko nadzor opravijo kadarkoli, zato mora imeti kadrovska služba takojšen dostop do zahtevanih evidenc. LexPro Team svetuje redne preventivne preglede kadrovskih postopkov, ki pravočasno odkrijejo moremitne pomanjkljivosti. Urejena dokumentacija je najboljše dokazilo o zakonitem in odgovornem poslovanju podjetja.
Oznake
Preberite tudi
Povezane storitve
KONTAKT
Kontaktirajte nas – z veseljem vam pomagamo.
Izpolnite obrazec ali nas kontaktirajte neposredno prek e-pošte ali telefona.
Zakaj kontaktirati nas?
Hiter odziv
Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.
Oseben pristop
Vsakemu klientu posvetimo pozornost in čas.
Brezplačno prvo posvetovanje
Prvo posvetovanje je brezplačno.