Zloraba bolniške odsotnosti in nadzor: kaj delodajalec lahko stori po novih pravilih

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• S 1. januarjem 2026 velja ZDIUPZ, ki uvaja strožje ukrepe in poenotena pravila za preprečevanje zlorab.
• Zaposleni mora bolniško odsotnost zdravniku praviloma javiti najpozneje naslednji delovni dan.
• Od julija 2026 so navodila o režimu gibanja (eNR) delodajalcem avtomatično dostopna prek portala SPOT.
• Zloraba bolniškega staleža je po ZDR-1 lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

---

1. Nova pravila na področju bolniških odsotnosti v letu 2026

S 1. januarjem 2026 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki uvaja strožje ukrepe in poenotena pravila na področju bolniških odsotnosti. Ta zakon prinaša pomembne spremembe za slovenske delodajalce. Nova pravila spreminjajo način spremljanja in nadzora bolniškega staleža, kar zahteva takojšnjo prilagoditev internih procesov v podjetjih.

Cilj novih ukrepov je zmanjšanje absentizma, večja odgovornost zavarovancev ter preprečevanje zlorab bolniškega staleža. Novi zakon prinaša jasnejše dolžnosti za delavce in večjo preglednost za delodajalce.

---

2. Strožje obveznosti delavcev in obvezen zdravniški pregled

V okviru teh novih dolžnosti mora zaposleni od 1. januarja 2026 bolniško odsotnost osebnemu zdravniku oziroma ambulanti praviloma sporočiti najpozneje naslednji delovni dan. Ta določba preprečuje prejšnje prakse, ko so delavci zdravnike obveščali z večdnevno zamudo, kar je delodajalcem povzročalo težave pri organizaciji delovnega procesa.

Če bolniška odsotnost ni sporočena pravočasno, je osebni zdravnik praviloma ne more odobriti za nazaj, temveč le za naprej.

Poleg tega je uveden obvezen osebni pregled pri zdravniku najpozneje do četrtega dneva bolniškega staleža, če ta še vedno traja. S tem se zagotavlja, da osebni zdravnik dejansko oceni zdravstveno stanje pacienta v zgodnji fazi odsotnosti.

---

3. Uvedba elektronskih navodil (eNR) in sedem režimov gibanja

Za lažje spremljanje teh obveznosti je ZZZS od 1. julija 2026 vzpostavil sistem avtomatičnega elektronskega posredovanja navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR) prek portala SPOT za delodajalce in portala zVEM za delavce.

Elektronsko navodilo o ravnanju (eNR) je digitalni dokument, ki nadomešča prejšnja ročno izpolnjena papirna navodila osebnega zdravnika. eNR vsebuje informacije o režimu gibanja, morebitnih dovoljenih aktivnostih, obdobju veljavnosti navodil, razlogu bolniške odsotnosti in prvem dnevu zadržanosti od dela.

ZDIUPZ predpisuje, da mora osebni zdravnik ob odprtju bolniškega staleža določiti režim gibanja zavarovanca, s katerim sta seznanjena tako delavec kot delodajalec. ZZZS je v sodelovanju z zdravniškimi zbornicami in združenji določil sedem poenotenih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Teh sedem režimov gibanja vključuje: počitek na domu, počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča, dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča, nego, izolacijo ter odhod v tujino. Odločanje o odhodu v tujino med bolniško odsotnostjo je po novem izključno v pristojnosti ZZZS.

Delodajalci lahko do eNR za svoje zaposlene dostopajo izključno prek portala SPOT, pri čemer je bilo pooblaščanje za to storitev omogočeno že od 19. junija 2026. To podjetjem omogoča takojšen vpogled v predpisana navodila.

---

4. Nadzor ZZZS na terenu in strožje sankcije za kršitelje

Spoštovanje teh predpisanih režimov gibanja na terenu preverja ZZZS prek t. i. laičnih nadzornikov, ki lahko nenapovedano preverijo, ali zavarovanec spoštuje režim gibanja. Laični nadzornik ZZZS ima pravico do seznanitve z navodili o ravnanju zavarovanca (režimom gibanja), nima pa pravice do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo ali diagnozo.

Za kršitve predpisanih navodil o ravnanju so predvidene strožje sankcije: ob prvi ugotovljeni kršitvi se ta zabeleži z odločbo ZZZS. Ob ponovni kršitvi navodil v obdobju petih let lahko sledi odvzem neto nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža, vendar največ za 30 dni. V primeru, ko se ugotovi, da zavarovanec med bolniško odsotnostjo opravlja pridobitno delo, se neto nadomestilo plače odvzame takoj.

Izplačilo nadomestila se lahko zadrži tudi, če zavarovanec o bolezni ne obvesti delodajalca ali zdravnika, se ne odzove vabilu na pregled ali onemogoči delo laičnemu kontrolorju.

---

5. Kako pravilno izvesti kontrolo in nadzor bolniškega staleža

Poleg uradnih nadzornikov ZZZS lahko določene ukrepe izvede tudi delodajalec, pri čemer je treba pravno in vsebinsko strogo razlikovati med nadzorom in kontrolo bolniškega staleža s strani delodajalca ali zunanjih izvajalcev.

Kontrola bolniškega staleža ni namenjena ugotavljanju zlorab, temveč zgolj preverjanju, ali je zaposleni dosegljiv na naslovu, kjer se zdravi oziroma okreva. Nadzor bolniškega staleža pomeni dejansko ugotavljanje zlorab (npr. opravljanje dela drugje, kršenje bolniškega reda) in ga lahko izvajajo izključno licencirani detektivi v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti.

Da lahko delodajalec zakonito ukrepa in izvaja preverjanja, mora imeti postopke kontrole bolniške odsotnosti natančno opredeljene v svojih internih aktih, na primer v pravilniku o delovnih razmerjih. Pri izvedbi interne kontrole delodajalec ali njegovi zaposleni ne smejo slediti zaposlenemu, izvajati prikritega opazovanja, ga fotografirati, snemati ali zbirati informacij od sosedov in sorodnikov. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je zloraba bolniškega staleža lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec kršitev dokaže z zakonitimi dokazi.

---

Zaključek

Učinkovito obvladovanje absentizma zahteva uskladitev internih aktov z novimi pravili in dosledno uporabo digitalnih orodij na portalu SPOT.

Uvedba sistema eNR prinaša delodajalcem večjo varnost in jasnost pri upravljanju bolniških odsotnosti. Z rednim spremljanjem predpisanih režimov gibanja in pravočasnim ukrepanjem v primeru sumov kršitev lahko podjetja učinkovito zaščitijo svoje interese in zmanjšajo stroške absentizma. LexPro Team svetuje, da pregledate svoje interne pravilnike in posodobite pooblastila na portalu SPOT.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Uradni list RS - Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - Navodila o začasni zadržanosti
• ZDIUPZ - Določitev režima gibanja zavarovanca
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - Poenoteni režimi gibanja
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - Odločanje o odhodu v tujino
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - Elektronsko navodilo o ravnanju (eNR)
• Portal SPOT - Elektronska navodila o ravnanju (eNR)