Uporaba službenega vozila v zasebne namene: Pravila za obračun bonitete v letu 2026

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Osnovna mesečna boniteta za zasebno uporabo službenega vozila znaša 1,5 % nabavne vrednosti z vključenim DDV.
• Za povsem električna vozila velja 0 % boniteta brez omejitve nabavne vrednosti vse do konca leta 2029.
• Če delavec prevozi manj kot 500 km zasebnih poti mesečno, se davčna osnova ob vodenju evidenc zniža za 50 %.
• Boniteta se poroča Finančni upravi RS na obračunu REK-O pod oznako B014 za vsak začeti koledarski mesec.

---

1. Uvod v pravila obdavčitve zasebne uporabe vozil

Uporaba službenega vozila za zasebne namene zaposlenega ali direktorja je v slovenski poslovni praksi pogost način nagrajevanja. Vendar pa ta ugodnost z davčnega vidika ne more biti neobdavčena. Zakonodaja jo opredeljuje kot boniteto, ki se obravnava in obdavči enako kot plača v naravi. To pomeni, da se vrednost te ugodnosti prišteje k bruto plači prejemnika in zapade pod enake davčne obveznosti kot običajno denarno izplačilo.

Pravila za vrednotenje bonitete pri zasebni uporabi službenega vozila natančno določa 43. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Delodajalci morajo ta pravila dosledno upoštevati pri vsakem obračunu plače, saj nepravilno vrednotenje pomeni tveganje za davčne nepravilnosti. Vsaka zasebna vožnja s službenim vozilom, ne glede na njeno trajanje ali pogostost, sproži obveznost obračuna, če delodajalec zaposlenemu omogoči uporabo vozila izven delovnega časa in nalogov.

---

2. Izračun osnovne bonitete in upoštevanje starosti vozila

Osnovna mesečna boniteta za uporabo službenega vozila za zasebne namene znaša 1,5 % nabavne vrednosti vozila. Na letni ravni to pomeni, da davčna osnova predstavlja 18 % prvotne nabavne vrednosti vozila. Ta znesek se nato prišteje k bruto plači delavca. Celotna vrednost je podvržena obračunu običajnih prispevkov za socialno varnost in dohodnine. Prispevek delojemalca pri tem znaša 22,1 %, prispevek delodajalca pa 16,1 %.

V nabavno vrednost vozila se za namene izračuna bonitete vedno všteva tudi davek na dodano vrednost (DDV). To pravilo velja ne glede na to, na kakšen način je podjetje vozilo pridobilo. Ker vozila z leti izgubljajo svojo tržno vrednost, zakonodaja omogoča postopno zniževanje davčne osnove glede na starost oziroma čas uporabe vozila.

V drugem letu uporabe se nabavna vrednost vozila, ki služi osnova za izračun bonitete, zniža za 15 %. V naslednjih letih, do vključno četrtega leta, se osnova vsako leto zniža še za dodatnih 15 % prvotne nabavne vrednosti. V petem letu uporabe se nabavna vrednost zniža še za 10 %. V naslednjih letih, do vključno osmega leta, se osnova vsako leto zniža še za 10 % prvotne nabavne vrednosti.

Od devetega leta dalje je osnova za izračun bonitete fiksna in znaša 10 % prvotne nabavne vrednosti vozila. Ta vrednost se nato več ne znižuje. Pomembno administrativno pravilo določa, da se nabavna vrednost vozila zniža za celoten mesec, če drugo oziroma vsako naslednje leto uporabe vozila nastopi sredi meseca. Poleg tega se boniteta obračuna za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila v zasebne namene. To velja ne glede na to, koliko dni v tistem mesecu je imel zaposleni vozilo dejansko na voljo.

---

3. Specifike pri rabljenih vozilih, najemu in sofinanciranju

V praksi se podjetja pogosto srečujejo z različnimi načini pridobitve vozil, ka vpliva na določitev izhodiščne nabavne vrednosti. Če delodajalec nabavi rabljeno vozilo, se kot nabavna vrednost upošteva cena, po kateri je delodajalec to vozilo dejansko pridobil. Pri tem se v vrednost ponovno všteje DDV. Zmanjševanje vrednosti oziroma amortizacija za namene bonitete se v tem primeru šteje šele od leta pridobitve vozila pri tem delodajalcu dalje, ne pa od prve registracije vozila na trgu.

Drugačna pravila velja upoštevati pri operativnem najemu oziroma leasingu vozila. V tem primeru delodajalec ni lastnik vozila, vendar mora za izračun davčne osnove pridobiti podatke od najemodajalca. Pri operativnem najemu se v davčno osnovo všteva nabavna vrednost vozila, izkazana pri lastniku vozila oziroma najemodajalcu, seveda z vključenim DDV.

Posebne situacije nastanejo tudi takrat, ko pri nabavi sodeluje sam zaposleni. Če delojemalec ob nakupu vozila sam doplača dodatno opremo ali delno sofinancira nabavo, se za vrednotenje bonitete še vedno upošteva celotna nabavna vrednost vozila. Delavčev prispevek pa se v tem primeru ne odšteje od celotne vrednosti naenkrat. Namesto tega se delavčev prispevek porazdeli in se nato mesečno odšteva od mesečne davčne osnove bonitete, kar zaposlenemu postopoma znižuje davčno breme.

---

4. Znižanje bonitete pod 500 kilometrov in vodenje evidenc

Kadar zaposleni službeno vozilo v zasebne namene uporablja le občasno, zakonodaja ponuja možnost znatnega znižanja davčnega bremena. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 kilometrov v privatne namene, se ugotovljena nabavna vrednost, ki predstavlja osnovo za obračun, zmanjša za 50 %. To v praksi pomeni dejansko prepolovitev mesečne bonitete in s tem nižje prispevke ter dohodnino za zaposlenega.

Za uveljavljanje tega 50-odstotnega znižanja zaradi nizke kilometrine pa mora delodajalec izpolniti pogoje glede dokumentacije. Ključno je vodenje ustreznih in verodostojnih evidenc, kot so potni nalogi oziroma evidence prevoženih kilometrov.

Brez teh dokazov znižana boniteta davčno ni priznana. V primeru inšpekcijskega nadzora bo davčni organ zahteval verodostojne evidence, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno preveriti, da zasebna uporaba v posameznem mesecu dejansko ni presegla meje 500 kilometrov.

---

5. Posebnosti za električna vozila v letu 2026

Z letom 2026 ostajajo pravila za električna vozila izjemno ugodna za delodajalce in zaposlene. Če delodajalec zagotovi osebno motorno vozilo na povsem električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič (0 %). Ta ugodnost prinaša izjemne davčne prihranke, saj zaposlenemu in delodajalcu ni treba plačevati prispevkov ali dohodnine od te ugodnosti.

Pomembna novost v letu 2026 je, da velja ta ugodnost 0 % bonitete brez kakršne koli omejitve nabavne vrednosti vozila. Prejšnja meja, ki je znašala 60.000 EUR z DDV, je bila namreč odpravljena. Podjetja lahko tako v svoj vozni park vključijo tudi dražja električna vozila, ne da bi to vplivalo na davčne obveznosti zaposlenih. Ta davčna olajšava velja do konca leta 2029, kar delodajalcem omogoča dolgoročnejše načrtovanje prehoda na okolju prijaznejši vozni park.

Vseeno pa je treba opozoriti na omejitve teh ugodnosti. Nična boniteta (0 %) velja izključno za povsem električna vozila in stroške, povezane s tem vozilom. Ta oprostitev ne velja za hibridna vozila, ki so le delno na električni pogon in še vedno uporabljajo motor na notranje zgorevanje. Za hibridna vozila veljajo enaka splošna pravila obračuna kot za klasična bencinska ali dizelska vozila.

Dodatna specifika se pojavi pri polnjenju službenega električnega vozila na domu zaposlenega. Delodajalec lahko delavcu neobdavčeno povrne zgolj dejanski strošek električne energije, ki je nastal delavcu pri polnjenju vozila doma. Ta povračila morajo temeljiti na verodostojnih evidencah in dejanskih računih za elektriko, iz katerih je razvidna poraba. Pavšalno izračunani stroški ali ocenjeni zneski niso dovoljeni in se davčno ne obravnavajo kot neobdavčeno povračilo stroškov.

---

6. Vpliv stroškov goriva in poročanje na obrazcu REK-O

Poleg same uporabe vozila je pomemben dejavnik pri obračunu bonitete tudi vprašanje kritja stroškov goriva. Če delodajalec zaposlenemu zagotovi tudi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova za obračun bonitete mesečno poveča za 25 %. To povišanje neposredno vpliva na končni znesek obračunanih prispevkov in dohodnine, saj se osnova, izračunana iz nabavne vrednosti, ustrezno poviša.

Nasprotno pa velja, če zaposleni uporablja službeno vozilo tudi v privatne namene, podjetje pa mu ne zagotavlja goriva za opravljane zasebne poti. V tem primeru je treba dejanske stroške goriva sorazmerno razmejiti. Podjetje mora imeti vzpostavljen sistem, s katerim dokazuje, da je zaposleni sam kril stroške goriva za svoje zasebne poti, ali pa mu te stroške ustrezno zaračuna.

Vse ugotovljene in obračunane bonitete mora delodajalec mesečno ustrezno prijaviti davčnemu organu. Boniteta za uporabo službenega vozila se poroča Finančni upravi RS (FURS) na obračunu davčnih odtegljajev REK-O. Za to poročanje se uporablja posebna oznaka B014, ki označuje boniteto za uporabo osebnega vozila. To zagotavlja transparentnost in pravilnost davčnega poročanja ob vsakem izplačilu plače.

---

Zaključek

Pravilen obračun bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene zahteva natančno vodenje evidenc in dobro poznavanje davčnih pravil. Delodajalci morajo biti pozorni na starost vozil, prevožene kilometre in način zagotavljanja goriva, saj vsaka od teh podrobnosti neposredno vpliva na višino davčne osnove.

Uvajanje električnih vozil v vozni park prinaša pomembne davčne olajšave, ki bodo veljale vse do konca leta 2029. Kljub ugodnostim pa ostaja ključno dosledno administrativno vodenje, predvsem pri dokazovanju dejanskih stroškov polnjenja doma in vodenju potnih listin. LexPro Team svetuje, da delodajalci pravočasno prilagodijo svoje interne pravilnike o uporabi službenih vozil, s čimer se izognejo morebitnim zapletom ob davčnem nadzoru.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• E-fascikel
• Pravno-informacijski sistem (PISRS)
• Seja.si
• Svetovalna hiša Dara
• Uradni list Republike Slovenije