Udeležba delavcev pri dobičku po novem ZUDDob-1: Davčne spodbude in pravila za delodajalce

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Novi zakon ZUDDob-1 zvišuje delež čistega dobička za delitev med zaposlene na največ 33 odstotkov.
• Prejemki iz udeležbe pri dobičku so razbremenjeni prispevkov in se ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo.
• Podjetja lahko uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb že v naslednjem letu.
• Zakon določa tri sheme delitve dobička: denarno, delniško za d.d. in družbeniško za d.o.o.

---

1. Uvod v nova pravila udeležbe pri dobičku

Državni zbor Republike Slovenije je 11. februarja 2026 sprejel novi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1). Ta zakon prinaša pomembne spremembe za slovenske delodajalce, predvsem v smeri večje davčne razbremenitve in poenostavitve postopkov. Glavni cilj novega zakona je spodbuditi širšo vključenost zaposlenih v sheme delitve dobička. Dosedanja ureditev namreč ni dosegla svojega namena. Vključenost zaposlenih v te sheme je bila v Sloveniji izjemno nizka, saj je znašala le okoli 0,07 % vseh zaposlenih.

Novi zakon poskuša to problematiko rešiti z bistveno privlačnejšimi pogoji tako za delodajalce kot za delavce. V podjetju LexPro Team opažamo, da se delodajalci pogosto soočajo z vprašanjem, kako dolgoročno motivirati ključni kader in hkrati ohraniti finančno stabilnost podjetja. ZUDDob-1 ponuja pravni okvir, ki s finančnimi in davčnimi spodbudami odgovarja na te izzive ter odpira nove možnosti za nagrajevanje uspešnosti.

---

2. Tri zakonske sheme in zvišanje limitov izplačil

Ena ključnih novosti, ki jih prinaša novi zakon, je občutno zvišanje zakonsko določenih omejitev za delitev dobička. Delež čistega dobička posameznega poslovnega leta, ki ga podjetje lahko razdeli med delavce, se po novem povišuje na največ 33 %. Po prejšnji ureditvi je ta delež lahko znašal največ 20 %. To delodajalcem omogoča, da uspešnost poslovanja v večji meri neposredno delijo z zaposlenimi, ki so k temu rezultatu prispevali.

Hkrati se zvišuje tudi zgornja meja izplačila na posameznega zaposlenega. Po novem lahko posamezni delavec prejme znesek v višini do največ 20 % njegove letne bruto mase plač, medtem ko je bila prej ta meja postavljena pri največ 10 %. Ta dvig pomeni, da lahko uspešna podjetja sedaj bistveno bolj konkretno nagradijo svoje zaposlene brez strahu pred prestopanjem zakonskih okvirov.

Zakon predvideva tri možne sheme udeležbe pri dobičku, med katerimi lahko delodajalci izbirajo glede na svojo pravnoorganizacijsko obliko in dolgoročne cilje. Prva možnost je denarna shema, ki predvideva izplačilo nagrade neposredno v denarju. Druga možnost je delniška shema, pri kateri zaposleni prejmejo delnice podjetja. Tretja možnost pa je družbeniška shema, ki omogoča prejem poslovnih deležev.

Pri izbiri sheme morajo delodajalci strogo upoštevati svojo statusno obliko. Delniška shema se lahko uporablja izključno v delniških družbah. Družbeniška shema pa je namenjena izključno družbam z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Denarna shema ostaja najbolj univerzalna in jo lahko uporabljajo vse družbe, ne glede na njihovo pravno obliko.

---

3. Davčne ugodnosti in strogi pogoji za uveljavljanje olajšav

Novi zakon prinaša izjemno ugodno davčno obravnavo prejemkov iz naslova udeležbe pri dobičku. Ti prejemki se po ZUDDob-1 ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo zaposlenega. Prav tako ti prejemki niso obremenjeni s prispevki za socialno varnost, kar pomeni bistveno nižje stroške dela za delodajalca in višje neto izplačilo za delavca. Obdavčitev prejemkov je cedularna, kar pomeni, da je davek dokončen. Stopnja davka za denarno shemo znaša 30 %, za delniško ali družbeniško shemo pa le 25 %.

Tudi za podjetja so davčne spodbude izjemno privlačne. Podjetja lahko uveljavljajo 100 % davčno olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za znesek dobička, ki ga izplačajo delavcem. Ta olajšava je omejena navzgor, in sicer največ do višine davčne osnove podjetja. Pomembna administrativna in finančna poenostavitev je, da lahko podjetja to davčno olajšavo uveljavljajo že v naslednjem davčnem letu. Po starem zakonu je bilo namreč treba na uveljavitev olajšave čakati tri leta, kar je odvračalo mnoga podjetja od uvedbe teh shem.

Uveljavljanje teh davčnih ugodnosti pa ni samoumevno, saj mora podjetje izpolnjevati zakonske pogoje glede višine povprečne mesečne bruto plače in njene rasti. Zakon s tem preprečuje, da bi delodajalci redne plače nadomeščali z izplačili iz dobička. Za poslovni leti 2025 in 2026 velja prehodno obdobje, v katerem se davčne ugodnosti priznajo pod določenimi pogoji. Rast povprečne bruto plače v podjetju mora biti enaka ali višja od 50 % rasti plač v panogi, v katero se podjetje uvršča. Alternativno se ugodnosti priznajo, če je ta rast enaka ali višja od polovice povprečne letne stopnje inflacije.

---

4. Zakonske omejitve, upravičenci in varovalni mehanizmi

ZUDDob-1 uvaja natančne varovalke, ki zagotavljajo pravičnost in preprečujejo zlorabe shem. Ena izmed ključnih varovalk se nanaša na razmerje med prejemki zaposlenih. Razmerje med najvišjim in najnižjim pripadajočim zneskom dobička med delavci, ki so bili zaposleni za polni delovni čas celotno poslovno leto, ne sme presegati razmerja 1 proti 8. S tem se prepreči, da bi večino dobička prejelo le ožje vodstvo podjetja.

Zakon ureja tudi primere, ko v podjetju ni sklenjena pogodba o udeležbi s predstavniki delavcev. Če se dobiček deli na podlagi enostranskega sklepa skupščine, mora podjetje delavcem razdeliti najmanj 5 % čistega poslovnega izida tistega leta. Delodajalci lahko pravico do udeležbe pri dobičku pogojijo z minimalno dobo zaposlitve v podjetju v tistem poslovnem letu. Vendar pa ta pogoj ne sme presegati 6 mesecev zaposlitve.

Zakon natančno določa, kdo izmed zaposlenih ne more sodelovati v teh shemah. Iz sheme delitve dobička so zakonsko izključeni pretežni lastniki podjetja. To so fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno v lasti delež kapitala ali glasovalnih pravic v višini najmanj 10 %. Prav tako so iz sheme izključeni njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji. Za tiste delavce, ki prejmejo delnice ali poslovne deleže v okviru delniške ali družbeniške sheme, velja stroga 3-letna prepoved razpolaganja, tako imenovano lock-up obdobje. Pri tem ima podjetje v primeru morebitne kasnejše prodaje teh deležev predkupno pravico.

---

5. Postopek uvedbe sheme in obveščanje pristojnega ministrstva

Uvedba sheme udeležbe delavcev pri dobičku zahteva strukturiran pravni postopek, ki se začne s pobudo in konča z obveščanjem državnih organov. Pobudo za sklenitev pogodbe o udeležbi pri dobičku lahko podajo različni deležniki v podjetju. To so lahko zaposleni, reprezentativni sindikat v podjetju, svet delavcev, delavski zaupnik, poslovodstvo ali pa sami družbeniki oziroma delničarji podjetja.

Preden se postopek izpelje, je treba preveriti in uskladiti temeljne akte podjetja. Temeljni akt družbe, kot je družbena pogodba pri d.o.o. ali statut pri d.d., mora izrecno dopuščati uporabo dobička za udeležbo delavcev pri dobičku. Če temeljni akt tega ne določa, mora o tem z navadno večino zastopanega kapitala odločiti skupščina s posebnim sklepom.

Postopek za delodajalce prinaša naslednje ključne korake in obveznosti:

1. Oblikovanje pobude s strani upravičenih predlagateljev v podjetju.
2. Preverjanje in morebitna uskladitev družbene pogodbe ali statuta družbe.
3. Sprejetje posebnega sklepa skupščine z navadno večino zastopanega kapitala, če akti niso predhodno usklajeni.
4. Pogajanja in podpis pogodbe o udeležbi pri dobičku med poslovodstvom in predstavniki delavcev ali sprejem enostranskega sklepa skupščine.
5. Obveščanje Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o sklenitvi pogodbe ali sprejemu sklepa v roku 15 dni od podpisa oziroma sprejetja.

Pomembna administrativna razbremenitev po novem zakonu je, da je obvezna registracija pogodb pri ministrstvu ukinjena. Delodajalec mora sedaj o sklenitvi pogodbe ali sprejemu sklepa le obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v predpisanem 15-dnevnem roku. To zmanjšuje birokratske ovire in pospešuje celoten postopek implementacije sheme v praksi.

---

6. Kako naj delodajalci pristopijo k novim pravilom

Novi ZUDDob-1 prinaša realne priložnosti za davčno optimizacijo in krepitev pripadnosti zaposlenih, vendar zahteva skrben in premišljen pristop. Vodstva podjetij morajo najprej natančno oceniti finančne in kadrovske učinke predlaganih shem ter preučiti, katera oblika udeležbe je najbolj skladna z njihovo dolgoročno strategijo poslovanja. Ker zakon določa stroge pogoje glede rasti plač in razmerij med prejemki, je nujna predhodna simulacija vseh finančnih tokov.

V podjetju LexPro Team svetujemo, da se delodajalci pravočasno lotijo priprave ustreznih internih aktov in pogodb. Uspešna implementacija sheme ni odvisna le od izpolnjevanja zakonskih pogojev, temveč tudi od jasne komunikacije z zaposlenimi. Pravilno pripravljeni akti bodo podjetju zagotovili pravno varnost, delavcem pa dali jasen signal, da je njihovo sodelovanje pri soustvarjanju uspeha podjetja cenjeno in ustrezno nagrajeno.

Viri

• Portal GOV.SI
• Uradni list Republike Slovenije
• Združenje delodajalcev Slovenije