Pripravništvo po ZDR-1: Obveznosti delodajalcev, trajanje in plačilo pripravnikov

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Pripravnik ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače delovnega mesta.
• Osnovna plača pripravnika ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače.
• Pripravništvo po ZDR-1 lahko traja največ eno leto, razen če poseben zakon določa drugače.
• V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

---

1. Uvod v pripravništvo po ZDR-1

Pripravništvo predstavlja pomemben prvi korak za iskalce zaposlitve, ki vstopajo na trg dela po končanem šolanju. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) se ta oblika dela lahko določi z zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti za osebo, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe. Osrednji namen pripravništva je usposobitev pripravnika za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, kar delodajalcem omogoča sistematično uvajanje novih kadrov v delovne procese.

Splošno pravilo določa, da se pripravništvo sklene s pogodbo o zaposlitvi, s čimer se vzpostavi formalno delovno razmerje z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi. Pomembna izjema velja za tiste, ki so se izobraževali skozi sistem vajeništva. Vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, se namreč že šteje za usposobljenega za samostojno delo. Zanj pripravništvo po zakonu ni potrebno, saj je praktične izkušnje pridobil že med samim izobraževalnim procesom.

---

2. Trajanje in možnost podaljšanja ali skrajšanja

Ko se delodajalec odloči za zaposlitev pripravnika, mora natančno opredeliti časovni okvir njegovega usposabljanja. Pripravništvo po ZDR-1 lahko traja največ eno leto, razen če poseben zakon za posamezno področje določa drugače. Ta časovna omejitev zagotavlja, da se status pripravnika ne izkorišča za dolgotrajno opravljanje dela pod začasnimi pogoji.

Zakon dopušča določene prilagoditve trajanja glede na specifične okoliščine dela in odsotnosti. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega. Vendar pa tovrstno podaljšanje ne more biti neomejeno, saj lahko traja največ za šest mesecev. Delodajalci morajo biti pozorni tudi na primere opravičene odsotnosti z dela, ki neposredno vplivajo na potek usposabljanja.

Če je pripravnik opravičeno odsoten z dela dlje kot 20 delovnih dni, se trajanje pripravništva podaljša za čas te odsotnosti. Pri tem je ključno opozoriti, da se čas rednega letnega dopusta ne šteje v to odsotnost. Kratkotrajne bolniške odsotnosti ali dopusti torej ne vplivajo na podaljšanje roka, medtem ko dolgotrajnejše odsotnosti zahtevajo podaljšanje, da se zagotovi celovitost usposabljanja.

Nasprotno pa zakon omogoča tudi predčasen zaključek usposabljanja, če pripravnik hitreje usvaja potrebna znanja. Na predlog mentorja se lahko pripravništvo skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja. Takšen korak zahteva strokovno oceno mentorja, ki potrjuje, da je pripravnik že sposoben za samostojno opravljanje dela.

---

3. Pravica do plačila, stroškov in minimalne plače

Finančni vidik pripravništva je natančno zakonsko reguliran in delodajalcem ne dopušča poljubnega določanja prejemkov. Pripravnik oziroma delavec na usposabljanju ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot redni delavec na delovnem mestu, za katero se usposablja. To pomeni, da je izhodišče vedno vezano na vrednost delovnega mesta, vendar z zmanjšanjem zaradi narave usposabljanja.

Kljub temu znižanju pa velja ključna varovalka, ki ščiti socialno varnost pripravnikov. Osnovna plača pripravnika nikoli ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. V letu 2026 minimalna plača v Sloveniji znaša 1.481,88 EUR bruto. Delodajalci morajo pri pripravi pogodb o zaposlitvi paziti, da izračunana 70-odstotna plača ne pade pod ta znesek, saj je v takem primeru treba izplačati zakonski minimum.

V javnem sektorju veljajo nekoliko drugačna, specifična pravila, ki so se nedavno spremenila. Od leta 2025 se pripravniku v javnem sektorju po novih pravilih osnovna plača določi za 4 plačne razrede nižje od delovnega mesta, za katero se usposablja. To predstavlja izboljšanje položaja pripravnikov, saj je pred tem veljalo zmanjšanje za 6 plačnih razredov. Ta sprememba vpliva na oblikovanje plač v celotnem javnem aparatu in javnih zavodih.

Poleg osnovne plače imajo pripravniki v celoti izenačene pravice do drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Pripravniki imajo enako pravico do povračila stroškov za prehrano med delom, stroškov prevoza na delo in z dela, regresa za letni dopust ter nadomestil za čas upravičene odsotnosti kot drugi delavci. Delodajalci ne smejo zniževati teh povračil ali jih pogojevati s statusom pripravnika.

---

4. Prepoved odpovedi in posebnosti volonterskega pripravništva

Zaposlitev pripravnika prinaša tudi visoko stopnjo pravne zaščite pred prenehanjem delovnega razmerja. V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Ta prepoved je skoraj absolutna, saj zakon dopušča le izjemno ozke izjeme. Odpoved je mogoča le v primeru izredne odpovedi ali ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Redna odpoved iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti v tem obdobju ni dopustna.

Posebno poglavje v slovenski zakonodaji predstavlja volontersko pripravništvo, ki je v preteklosti sprožalo številne razprave. Volontersko pripravništvo se lahko opravlja le, če je to izrecno predvideno s posebnim zakonom. Zunaj teh zakonskih okvirov je brezplačno pripravništvo od leta 2014 prepovedano, kar preprečuje neplačano delo mladih iskalcev zaposlitve. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za takšno obliko, mora biti pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva obvezno sklenjena v pisni obliki.

Čeprav volonterski pripravnik ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ni v klasičnem delovnem razmerju, zanj veljajo številne določbe ZDR-1. Zakon določa, da se za volonterskega pripravnika uporabljajo določbe o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih. Prav tako ima pravico do povračila stroškov v zvezi z delom, zanj veljajo določbe o odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora torej tudi volonterskemu pripravniku zagotoviti varno okolje in povrniti stroške prevoza ter prehrane.

---

5. Obveznosti delodajalca med pripravništvom

Uvajanje pripravnika v delo zahteva od delodajalca aktivno vlogo in natančno organizacijo delovnega procesa. Delodajalec mora pripravniku v času trajanja pripravništva po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. To pomeni, da pripravnik ne sme biti prepuščen samemu sebi ali opravljati del, ki ne ustrezajo njegovi izobrazbi in ciljem usposabljanja. Vsi ključni elementi morajo biti vnaprej določeni in usklajeni s predpisi.

Za uspešno izvedbo pripravništva mora delodajalec zagotoviti naslednje ključne elemente:

• Izvajanje usposabljanja v skladu s trajanjem, potekom in programom, določenim z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
• Imenovanje usposobljenega mentorja, ki spremlja in usmerja pripravnikovo delo.
• Zagotavljanje pogojev za izvedbo programa ter redno spremljanje in ocenjevanje napredka.
• Izvedba zaključnega pripravniškega izpita pred iztekom pripravniške dobe.

Pripravniški izpit predstavlja ključni mejnik celotnega procesa. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti ta izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva. Izpit se mora opraviti pred iztekom pripravniške dobe, z njim pa se preveri, ali je pripravnik dejansko usposobljen za samostojno opravljanje dela na svojem področju. Uspešno opravljen izpit pomeni formalni zaključek usposabljanja, s čimer se pripravniška doba zaključi.

---

6. Nadzor in globe za kršitve

Spoštovanje zakonodaje na področju pripravništva nadzoruje Inšpektorat RS za delo, ki posveča posebno pozornost zaščiti mladih delavcev. Kršitev določb o izplačilu plače pripravniku v skladu s 141. členom ZDR-1 se kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov za pravne osebe. Manjši delodajalci se za enak prekršek kaznujejo z globo od 200 do 1.000 evrov, medtem ko se odgovorna oseba delodajalca sooča z globo od 100 do 800 evrov.

Inšpektorat RS za delo v preteklosti sicer ni ugotavljal množičnih kršitev določb ZDR-1 glede plačila pripravnikov. Kljub temu inšpektorji redno izpostavljajo pomen preprečevanja izkoriščanja poceni delovne sile. Nadzori so usmerjeni v preverjanje, ali se pripravništvo dejansko izvaja po programu in ali pripravniki prejmejo vse zakonsko določene prejemke, vključno z minimalno plačo in povračili stroškov.

---

Zaključek in naslednji koraki

Pripravništvo je koristen mehanizem za prenos znanja in dolgoročni razvoj kadrov, vendar zahteva natančno pravno pripravo. Delodajalci morajo pred nastopom pripravnika skrbno preučiti kolektivne pogodbe svoje dejavnosti in pripraviti ustrezen program usposabljanja ter določiti mentorja. Skrbno načrtovanje preprečuje morebitne spore in zagotavlja, da bo proces usposabljanja potekal nemoteno in skladno z zakonodajo.

Za uspešno izvedbo je ključna pravilno sestavljena pogodba o zaposlitvi, ki vsebuje vse zakonske elemente pripravništva, vključno z določitvijo mentorja in programom usposabljanja. LexPro Team svetuje, da se delodajalci pravočasno pripravijo na vse administrativne in vsebinske zahteve, ki jih prinaša zaposlitev pripravnika, ter tako zagotovijo varno in zakonito okolje za rast novih sodelavcev.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Uradni list RS
• Pravno-informacijski sistem RS
• Data d.o.o.
• Računovodstvo.net
• Informiran.si
• Študent.si
• HRM revija
• Lider