Pogodba o zaposlitvi za določen čas: kje podjetja najpogosteje tvegajo in kako se temu izogniti

V slovenskem delovnem pravu velja jasno izhodišče:

zaposlitev za nedoločen čas je pravilo, določen čas pa izjema.

Zato zakon uporabo pogodb za določen čas dovoljuje le pod natančno določenimi pogoji.

Če ti pogoji niso izpolnjeni, je najpogostejša posledica preprosta: pogodba se šteje za sklenjeno za nedoločen čas.

V praksi to pomeni nepričakovano trajno zaposlitev, morebitni spor in dodatne stroške za delodajalca.

1. Kdaj je določen čas sploh dovoljen

Pogodbo za določen čas je mogoče skleniti samo v primerih, ki jih zakon izrecno določa.

Najpogostejši so:

nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
začasno povečan obseg dela,
sezonsko ali projektno delo,
zaposlitev tujca, vezana na dovoljenja,
določena vodilna ali posebna delovna mesta.

Ključno vprašanje v praksi ni, kaj piše v pogodbi, temveč: ali razlog v resnici obstaja. Če se »začasno povečan obseg dela« ponavlja leto za letom, jo sodišča hitro razumejo kot stalno potrebo – in s tem kot neustrezen razlog za določen čas.

2. Razlog mora biti v pogodbi jasno zapisan

Pri pogodbi za določen čas razlog ni formalnost, temveč obvezna sestavina.

Splošne formulacije, kot so:

»zaradi poslovnih potreb«
»zaradi povečanega obsega dela«

so v praksi pogosto nezadostne.

Bistveno varnejši je konkreten opis okoliščin, na primer:

vezava na določeno naročilo ali projekt,
navedba odsotne osebe pri nadomeščanju,
jasno določen časovni okvir.

Takšna konkretizacija je pogosto odločilna v morebitnem sporu.

3. Veriženje pogodb in pravilo dveh let

Za isto delo zaporedne pogodbe za določen čas praviloma ne smejo skupaj trajati več kot dve leti, razen v zakonsko določenih izjemah.

Pri tem sodišča ne presojajo le naziva delovnega mesta, temveč: dejanske naloge, ki jih delavec opravlja.

Zato zgolj preimenovanje delovnega mesta praviloma ne prepreči ugotovitve, da gre za isto delo.

Tudi kratke prekinitve med pogodbami praviloma ne pomagajo. Zakon izrecno določa, da prekinitev do treh mesecev ne prekine veriženja.

4. Kdaj pride do transformacije v nedoločen čas

Najpogostejše situacije, ki vodijo v transformacijo, so:

neobstoječ ali nezakonit razlog,
presežena dvoletna omejitev za isto delo,
nadaljevanje dela po izteku pogodbe brez nove pravne podlage.

V teh primerih lahko delavec zahteva ugotovitev, da je zaposlen za nedoločen čas.

5. Rok za sodno varstvo je kratek

Za uveljavljanje nezakonitosti ali transformacije zakon praviloma določa 30-dnevni rok.

Ta kratki rok je pomemben tudi za delodajalce, saj se spori pogosto vrtijo okoli vprašanja, kdaj rok začne teči.

6. Prenehanje pogodbe in odpravnina

Pogodba za določen čas praviloma preneha samodejno s potekom časa.

V številnih primerih ima delavec ob tem pravico do odpravnine, katere višina je odvisna od trajanja zaposlitve.

Obstajajo pa tudi pogoste izjeme, na primer:

nadomeščanje odsotnega delavca,
kratkotrajno sezonsko delo,
nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas.

Zato je ob vsakem prenehanju smiselno preveriti, ali odpravnina pripada.

7. Posebnosti pri vodilnih delavcih

Pri vodilnih delovnih mestih, sklenjenih za določen čas, se v praksi pogosto pojavi vprašanje: kaj se zgodi s prejšnjo zaposlitvijo za nedoločen čas?

Pogosto pride do mirovanja pravic iz prejšnje pogodbe, ki se lahko po prenehanju vodilne funkcije ponovno aktivirajo.

8. Najpogostejše napake delodajalcev

Iz prakse izstopa nekaj ponavljajočih se situacij:

razlog v pogodbi je preveč splošen ali sploh ni naveden,
začasno povečan obseg dela postane trajna potreba,
veriženje preseže dovoljeno obdobje,
delavec dela po izteku pogodbe brez nove podlage,
projektno delo dejansko ni projekt, temveč redna dejavnost.

Prav te napake najpogosteje vodijo v spor ali transformacijo zaposlitve.

9. Kaj se v praksi največkrat izkaže

Podjetja uporabo določenega časa pogosto uredijo šele, ko se pojavi:

delovni spor,
inšpekcijski nadzor,
ali potreba po hitri kadrovski prilagoditvi.

V resnici pa je največja korist pregleda prav to, da do teh situacij sploh ne pride – z:

jasno opredelitvijo razlogov,
spremljanjem rokov,
pravočasnimi odločitvami pred iztekom pogodbe.

Zato se vse več delodajalcev odloča za preventiven pregled pogodb za določen čas, še preden nastane pravni problem.

Zaključek

Pogodba za določen čas je lahko koristno orodje prilagodljivega zaposlovanja.

Hkrati pa gre za eno strožje reguliranih področij delovnega prava.

Kadar razlogi, trajanje ali postopki niso ustrezno urejeni, se tveganje hitro spremeni v:

transformacijo v nedoločen čas,
stroške spora,
dolgoročne kadrovske posledice.

Prav zato je pravočasno preverjanje ureditve pogosto bistveno enostavnejše kot reševanje posledic.

Opomba: Prispevek temelji na veljavni zakonodaji in sodni praksi ter izkušnjah iz delovnopravnega svetovanja. Namenjen je splošni informiranosti in ne predstavlja pravnega mnenja za konkreten primer.

Viri in sodna praksa

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), PISRS (uradno prečiščeno besedilo): povezava

Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. 6. 1999 (EUR-Lex): povezava

56. člen ZDR-1 (posledice nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas) – Portal ZDR: povezava

57. člen ZDR-1 (razlogi za določen čas) – Portal ZDR: povezava

VSRS sodba VIII Ips 27/2010 (nadomeščanje, transformacija), PISRS: povezava

VSRS sodba VIII Ips 275/2016 (začasno povečan obseg dela – dokazovanje razloga), Sodna praksa: povezava

VSRS sklep VIII Ips 104/2013 (projektno delo in omejitev > 2 leti), PISRS: povezava

31. člen ZDR-1 (obvezne sestavine – tudi razlog za določen čas) – Računovodstvo.net: povezava

VDSS sodba Pdp 200/2018 (manjkajoč razlog v pogodbi kot obvezna sestavina), Sodna praksa: povezava

55. člen ZDR-1 (omejitev zaporednih pogodb, 2 leti, 3-mesečna prekinitev) – Računovodstvo.net: povezava

56. člen ZDR-1 (uveljavljanje pravic in sodno varstvo) – Portal ZDR: povezava

57. člen ZDR-1 (prenehanje in odpravnina pri določenem času) – Računovodstvo.net: povezava

MDDSZ pojasnilo (PDF): »Kolikšna odpravnina pripada delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas?«: povezava

VSRS sodba VIII Ips 43/2019 (mirovanje pravic pri pogodbi za določen čas), PISRS: povezava