Plačilo za delo: kje slovenski delodajalci najpogosteje kršijo zakonodajo

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Kršitve pri plačilu za delo predstavljajo več kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij v letu 2025.
• Minimalni regres za letni dopust v letu 2026 znaša 1.481,88 evra bruto.
• Za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa grozi delodajalcu globa do 20.000 evrov.
• Plačilno listo je prepovedano vročati na zasebni elektronski naslov delavca.

---

1. Stanje inšpekcijskega nadzora in kadrovske zmogljivosti

Vlada Republike Slovenije je 28. maja 2026 sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) za leto 2025. Podatki kažejo visoko število neskladnosti pri poslovanju slovenskih delodajalcev. Inšpektorat je v letu 2025 opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov. Pri tem je ugotovil 18.215 kršitev zakonodaje in izdal 8.015 ukrepov.

Nadzor poteka v pogojih izrazitega kadrovskega primanjkljaja. Ob koncu leta 2025 je bilo na inšpektoratu za delo zaposlenih 141 javnih uslužbencev. Od tega je bilo 108 inšpektorjev, ki so morali nadzirati 248.160 potencialnih subjektov nadzora. Kljub omejenim virom ostaja nadzor nad delovnimi razmerji in varnostjo pri delu intenziven.

---

2. Najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerij

Na področju nadzora delovnih razmerij so inšpektorji v letu 2025 opravili 5.943 inšpekcijskih pregledov. Ugotovili so 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje. Največ ugotovljenih kršitev se je nanašalo na področje plačila za delo, kjer so inšpektorji ugotovili 3.108 kršitev. Kršitve, povezane s plačilom za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja, predstavljajo več kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij v letu 2025.

Nepravilnosti pri plačilu za delo se nanašajo predvsem na neizplačilo ali prepozno izplačilo plač in dodatkov. Pogoste so tudi kršitve v zvezi z zagotavljanjem minimalne plače ter neizplačilo ali prepozno izplačilo regresa za letni dopust. Največ kršitev delovnopravne zakonodaje je bilo ugotovljenih v gradbeništvu (19,2 odstotka). Sledijo predelovalne dejavnosti (11,5 odstotka), gostinstvo in turizem (10,4 odstotka), prevozništvo in skladiščenje (9,6 odstotka) ter trgovina (5,1 odstotka).

V svetovalnem podjetju LexPro Team opažamo, da imajo delodajalci težave tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorji so v letu 2025 s tega področja ugotovili 9.623 kršitev, pri čemer je bilo skoraj 26 odstotkov vseh kršitev ugotovljenih v zvezi z ocenjevanjem tveganj in neustrezno vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja.

---

3. Pravila in globe pri izplačilu regresa za letni dopust

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna bruto plača za delo s polnim delovnim časom v letu 2026 znaša 1.481,88 evrov. To pomeni, da morajo delodajalci v letu 2026 izplačati regres v višini najmanj 1.481,88 evra bruto.

Izplačilo regresa po 1. juliju, najpozneje pa do 1. novembra 2026, je dopustno le izjemoma. Zakon to dovoljuje izključno v primeru, če je delodajalec nelikviden in če to možnost izrecno določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Inšpektorat RS za delo bo po 1. juliju 2026 izvajal usmerjeno akcijo nadzora nad izplačilom regresa. Nadzor bo prednostno usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe in zaposlujejo večje število delavcev.

Sankcije za kršitve so stroge. Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu grozi delodajalcu globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov. Manjšemu delodajalcu z 10 ali manj zaposlenimi grozi globa od 1.500 do 8.000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe se za neizplačilo regresa izreče globa v višini od 450 do 2.000 evrov.

---

4. Zakonske zahteve pri izplačilu plače in vročanju plačilne liste

Po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec plačo izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca. Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun plače oziroma plačilno listo.

Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov ter obračunu in plačilu davkov in prispevkov. Opustitev obveznosti izdaje pisnega obračuna plače pomeni kršitev delodajalca, za katero lahko inšpektor za delo izreče globo. Delodajalec sam določi način vročanja pisnega obračuna plače. Lahko ga vroči osebno, pošlje po pošti ali na službeni elektronski naslov. Vročanje na zasebni elektronski naslov delavca ni dopustno.

---

5. Omejitve inšpektorata in ukrepanje drugih državnih organov

Pisni obračun plače ima status verodostojne listine. Na njeni podlagi lahko delavec neposredno predlaga sodno izvršbo v primeru neizplačila plače. To je pomembno, saj inšpektorat za delo deluje represivno in nima pooblastil, da bi delodajalca neposredno prisilil k poplačilu dolga delavcu. Delavec mora neizplačano plačo izterjati po sodni ali izvršilni poti.

V primeru neizplačila plač se v postopke vključuje tudi Finančna uprava RS (FURS). FURS lahko na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvede postopek o prekršku zoper delodajalce. To stori v primerih, ko delodajalci niso predložili obračuna prispevkov za socialno varnost, ker delavcem niso izplačali plač. V podjetju LexPro Team svetujemo redno preverjanje kadrovskih in plačnih procesov, s čimer se delodajalci izognejo inšpekcijskim postopkom in visokim globam.

Imate vprašanje o tej temi? Vprašajte AI pravnika — brezplačno.

Viri

• Vlada Republike Slovenije
• Inšpektorat RS za delo
• Vlada Republike Slovenije
• Inšpektorat RS za delo
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Inšpektorat RS za delo
• Finančna uprava RS
• Inšpektorat RS za delo