Izplačilo regresa po 1. juliju: pravila, izjeme in tveganja za delodajalce

---

Opozorilo: zapis je informativne narave. Pri konkretnih primerih – zlasti ob sporu, inšpekcijskem nadzoru ali varovanih kategorijah delavcev – je smiseln pravni pregled dokumentacije.

---

Na kratko

• Minimalni regres v letu 2026 znaša 1.481,88 evra bruto, splošni rok za izplačilo je 1. julij.
• Odlog do 1. novembra je zakonit le ob likvidnostnih težavah in podlagi v kolektivni pogodbi dejavnosti.
• Inšpektorat za delo in FURS v letu 2026 izvajata poostren nadzor, globe za podjetja segajo do 20.000 evrov.
• Za poračun preveč izplačanega regresa pri zadnji plači mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

---

1. Višina regresa in splošni rok za izplačilo

V letu 2026 znaša minimalna plača v Sloveniji 1.481,88 evra bruto. Ta znesek določa minimalno višino regresa za letni dopust za celotno koledarsko leto. Skrajni zakonski rok za izplačilo regresa je praviloma 1. julij tekočega koledarskega leta.

Regres za letni dopust je davčno ugoden prejemek. Do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji je oziroma bo oproščen plačila prispevkov za socialno varnost in dohodnine.

---

2. Pogoji za zakonit odlog izplačila do 1. novembra

Rok za izplačilo regresa se lahko izjemoma podaljša najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Za zakonit odlog morata biti izpolnjena dva pogoja. Delodajalec mora imeti resne likvidnostne težave in takšno možnost mora dopuščati kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba ali ta ne predvideva kasnejšega izplačila, regresa ni mogoče zakonito izplačati po 1. juliju. To velja kljub morebitnim likvidnostnim težavam podjetja. Pri uveljavljanju izjeme zaradi nelikvidnosti mora delodajalec delavce o nameri kasnejšega izplačila pisno obvestiti.

---

3. Sorazmerni regres in krajši delovni čas

Delavec, ki ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pripada mu ena dvanajstina regresa za vsak mesec zaposlitve. Če se delavec zaposli po 1. juliju, zakon ne določa konkretnega roka za izplačilo. Po sodni praksi mora biti sorazmerni del izplačan najkasneje do konca tekočega koledarskega leta.

Delavci s krajšim delovnim časom imajo pravico do sorazmernega dela regresa glede na delovni čas v pogodbi o zaposlitvi. Izjema so delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Ti delavci imajo pravico do celotnega regresa.

---

4. Posledice zamude in inšpekcijski nadzor

Če delodajalec zamuja z izplačilom regresa po 1. juliju oziroma po 1. novembru, mora delavcu poleg regresa plačati zakonite zamudne obresti. Inšpektorat RS za delo v letu 2026 v sodelovanju s Finančno upravo RS izvaja poostrene nadzore nad izplačilom regresa v okviru usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem 131. člena ZDR-1.

Neizplačilo ali zamuda predstavlja prekršek po ZDR-1. Globa za standardne delodajalce znaša od 3.000 do 20.000 evrov. Za manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, znaša globa od 1.500 do 8.000 evrov. Odgovorna oseba se kaznuje z globo od 450 do 2.000 evrov.

Neizplačilo lahko prinese tudi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev. Kršitelji so lahko omejeni pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja in pri ustanavljanju novih gospodarskih družb.

---

5. Vračilo regresa ob prekinitvi delovnega razmerja

Če delavec predčasno prekine delovno razmerje in je že prejel celoten regres, je dolžan vrniti preveč izplačani sorazmerni del. Delodajalec lahko ta znesek poračuna pri zadnji plači.

Za takšen poračun mora delodajalec predhodno pridobiti delavčevo pisno soglasje. LexPro Team opozarja, da enostranski odtegljaj brez pisnega soglasja ni zakonit.

Viri

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Inšpektorat RS za delo
• Vrhovno sodišče RS
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)